Bitka za Galipoli: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
AndrejS.K (pogovor | prispevki)
AndrejS.K (pogovor | prispevki)
Vrstica 64:
Po številnih spodletelih bitkah in nemoči je v zavezniškem poveljstvu zaradi nenehnega političnega pritiska prišlo do globoke krize katero pa je Himelton nameravali rešiti z novo ofenzivo. [[6. avgust|Šestega avgusta]] se je 8 km severno od obala ANZAC, blizu vasi Suvla, izkrcala nova vojska, ki naj bi v naslednjih dneh napredovala v notranjost polotoka obkolila turške položaje na jugu in tako premaknila že od aprila stoječo fronta. Čeprav je bil turški odpor slab izkrcanje pa je potekalo brez težav, so se ponovno začele pojavljati težave. Zaradi prevelike previdnosti poveljnikov so čete počasi napredovale tako, da ob koncu dneva niso zasedle več kot obale. Ta čas so izkoristili Turki, ki so pripeljali okrepitve in zasedli strme hribe okoli obale. Vsak nadaljni zavezniški poizkus preboja se je končal z tisočimi mrtvimi in ranjenimi. Pomagali niso niti slepilni napadi na odseku ANZAC in Helles. [[21. avgust|Enaindvajsetega avgusta]] so zavezniki sprožili še zadnjo ofenzivo, ki pa se je tako kot prejšnje spremenila v klavnico brez cilja. Zadnji boji so se končali [[29. avgust]]a.
[[Slika:French 75 gun at Cape Helles 1915.jpg|thumb|200px|right|Francosko topništvo v akciji.]]
Po spodleteli avgustovski ofenzivi so se poveljstvu začeli spraševati če je fronto sploh smiselna vzdrževati glede na to, da se zavezniki od konca aprila niso prebili več kot tri kilometre od obale. Stvari so se še dodatno zapletle, ko so novinarji začeli poročati o dejanskem stanju na fronti ter o velikem številu mrtvih in ranjenih. Sredi oktobra so se začele pojavljati prve zahteve po evakuaciji, kateri pa je Himelton zaradi t.i. britanske časti ostro nasprotoval. Na koncu ga je to stalo položaja, zamenjal ga je generalporočnik sir Charles Monro za katerega pa je imel Churchill le tri besede: ''>>prišel, videl, kapituliral<<''. Z vstopom [[Bolgarija|Bolgarije]] v vojno na strani centralnih sil se je pojavila nova nevarnost. Nemčija in Otomansko cesarstvo sta dobili direktno železniško povezavo kar je pomenilo, da bi Nemčija otomansko vojsko lahko vojaško podprla v orožju. Po izkušnjah iz zahodne fronte so se Britanci najbolj bali nemškega topništva, ki bi v primeru posredovanja v nekaj dneh dobesedno sesulo v prah britanski sistem jarkov in utrdb, še posebej so bile v nevarnosti tiste na izpostavljenem odseku ANZAC. Ko je Monro na svojo mizo dobil najnovejša poročila je bil zgrožen, zato je nemudoma ukazal evakuacijo. [[Horatio Herbert Kitchener|Kitchener]] ki je vlekel vse niti v britanski vojski je bil nanad ukazom za evakuacijo zgroženpresenečen, zato se je osebno odpravil na inšpekcijo vseh treh ujetih korpusov. Kar je videl tam ga je zmrazilo zato mu ni preostalo drugega kot da potrdi evakuacijo.
 
==Evakuacija==