Atila: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Xqbot (pogovor | prispevki)
m r2.5.2) (robot Spreminjanje: hi:अत्तिला
Genovefa (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 2:
{{slog|pogovorni izrazi, manjkajo notranje povezave}}
[[Slika:AttilaTheHun.jpg|thumb|Atila]]
'''Atila''' ([[gotščina|gotsko]] ''attila'', [[slovenščina|slovensko]] ''očka''), [[Huni|hunski]] [[vojskovodja]], * ok.Kavkaz, okoli [[406]];, [[Panonija]] [[16. marec|16. marca]] [[453]].
 
Bil je veliki [[Huni|hunski]] poglavar, ki je kot prvi združil vse Hune in osvojil precejšen del [[Evropa|Evrope]] in [[Azija|Azije]]. Na [[Bitka na Katalaunskih poljih|Katalonskih poljih]] (v današnji [[Francija|Franciji]]) je leta [[451]] izgubil bitko proti [[Rimski imperij|rimskemu]] generalu [[Flavij Aetij|Aetiju]]. Na lastno pobudo so ga imenovali ''Šiba božja'' (tudi ''Bič božji''). Atila je porušil naselbino Atrans - današnje Trojane.
 
'''Atila'''(Kavkaz-406, Panonija 16. marca 453) je bil zadnji in najmocnejšinajmočnejši izmed Hunskih voditeljev. Vladal je ogromnemu imperiju, ki se je raztezal od srednje Evrope, do Kaspijskega jezera, do Donave in celo do Baltika. Bil je prvi in tudi zadnji, ki je združil tako veliko število barbarskih narodov Evrazije( Germani, Slovani in Ugrofinci), s tem je postal glavni nasprotnik in sovražnik vzhodnega a tudi zahodnega rimskega cesarstva. Vdrl je kar dvakrat na Balkan, oblegal je dalj časa Konstantinopel, dospel v Ravenno in spodil vladarja Valentiniana III.
Imenovali so ga "''flagellum dei''", (dobesedno prevedeno"šiba božja"), ker je bil izredno krut. Pravi se, da kod je on šel, ni raslo več nič. Z odločnostjo in nasilnostjo je zasedel ozemlje, ki se je širilo od Rusije do zahodne Evrope. Strašil, mučil, trpinčil in ubijal je vse, ki so mu bili na poti. Mnogo vasi in večjih mest je popolnoma uničil. Vladal je osem let, a čeprav se je njegov imperij porušil s svojo smrtjo, je ostal znan v teku zgodovine.
Vrstica 12:
== Začetek ==
ZgledaVideti je, da so bili Huni ena izmed vej rodu ''Xiongnu'', nomadsko pleme, ki se je s časom razvilo v razneštevilne druge, kot so Mongoli, Turki in Kitajci. Zaradi svoje spretnosti v bojevanju, svojega hitrega premikanja ter svojemu orožju, so Huni podjarmili mnogo narodov, ki so bili bolj civilizirani.
 
Atila se je rodil okoli leta 406, oče mu je umrl, ko je bil ta še majhen otrok. Pravijo, da se je naučil jahati konja, preden bi se naučil hoditi brez pomoči. Pri petem letu starosti, pa je že znal streljati z lokom. V začetku petega stoletja je ''Rua'', Atilov stric, podpisal mirovno pogodbo z rimko državo. V pogodbi je bilo zmenjeno, da mora Rim vsako leto plačevati davščino (160kg zlata) in, da bodisi Rim kot Huni lahko držijo talce kot jamstvo. Med talci je bil tudi Atila. Živel je v Ravenni in je z lastnimi očmi videl propad zahodnorimskega cesarstva.
Ko je bil star dvajset let se je vrnil spet domov. Po smrti strica Rua je zavladal Atilov starejši brat ''Bleda''. V tem obdobju so se Huni domenili y veleposlanci Teodozija II, naj se ubeženci, ki so se zatekli v Bizantinsko cesarstvo, vrnejo nazaj. Leto kasneje, sta se Atila in Brat srečala s cesarskimi odposlanci v ''Margusu''(današnja Požarevac) in na konju, kot je bila navada odločila, da jim bodo Rimljani vrnili ubežence in, da jim bodo podvojili prejšnji davek. Ko so se Huni umaknili proti notranjim teritorijem, je Teodozij izkoristil trenutek, da bi okrepil mestna obzidja Konstantinopla.