Redakcija: 21:29, 5. januar 2011 uredi Hladnikm (pogovor \| prispevki) 8.577 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 21:38, 5. januar 2011 uredi razveljavi Hladnikm (pogovor \| prispevki) 8.577 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Humboldtovska univerza''' je ime za univerzitetni princip, ki združuje [[raziskava\|raziskovanje]] in [[pouk\|poučevanje]] (nem. ''Forschung und Lehre''). ==Wilhelm von Humboldt in njegov izobraževalni ideal== [[Wilhelm von Humboldt]] (1767–1835) je zaslužen za uvedbo novega sistema [[izobraževanje\|izobraževanja]] v [[Prusija\|Prusiji]]. Na prvo mesto je postavil zahtevo, naj pri izbiri za univerzitetnega [[profesor\|profesorja]] odloča njegovo [[znanost\|znanstveno delo]] in šele v drugi vrsti njegovo pedagoško delo. Profesorjeva odlika naj ne bo [[enciklopedija\|enciklopedičnost]], ampak sposobnost samostojnega znanstvenega dela. Univerza mora biti [[svoboda\|svobodna]] in [[avtonomija\|avtonomna]] (samoupravna) tako pri [[pouk\|pouku]] kot pri raziskovanju. Določeno stoponjo avtonomije naj bi ohranili tudi sestavni deli univerze. Humboldtovska univerza je poleg tradicionalnih [[znanstvena disciplina\|disciplin]] ([[pravo]], [[filozofija]], [[zgodovina]], [[teologija]] in [[medicina]]) vključevala tudi nove [[naravoslovje\|naravoslovne]] znanstvene discipline. Wilhelm von Humboldt je ideal [[splošna izobrazba\|splošne izobrazbe]] naslonil na [[meščanstvo]]. Njegov princip ~~[[enotnost\|~~enotnosti]] raziskovanja in poučevanja na univerzah predpostavlja, da je univerza raziskovalna inštitucija, na kateri znanstveniki izkoriščajo [[predavanje\|predavanja]] študentom za razširjanje svojih [[odkritje\|odkritjih]]. ===Zgodovinski pregled=== Humboldtov izobraževalni ideal temelji na dveh osrednjih [[razsvetljenstvo\|razsvetljenskih]] pojmih: na avtonomnem posamezniku in [[svetovljanstvo\|svetovljanstvu]], ki naj ju vzgaja univerza. Avtonomen je tisti posameznik, ki sam sprejema odločitve in prevzema [[odgovornost]] zanje, svetovljanstvo je kolektivna vez, ki povezuje avtonomne posameznike ne glede na njihovo [[družba\|družbeno]] in [[kultura\|kulturno]] pripadnost. Svetovljane zanimajo vprašanja celega [[človeštvo\|človeštva]]: zavzemanje za mir, pravičnost, izmenjavo kultur, odnos do narave. Humboldtov izobraževalni ideal se je razvil okoli dveh osrednjih pojmov meščanskega [[razsvetljenstvo\|razsvetljenstva]]: pojem avtonomnega posameznika in pojem [[svetovljanstvo\|svetovljanstva]]. Univerza naj bo kraj, kjer se »producirajo« avtonomni posamezniki in svetovljani oziroma natančneje rečeno, kjer se lahko izpostavi posameznikovo vedenje. Avtonomen posameznik je posameznik, ki sprejema svoje odločitve in [[odgovornost]] zanje. Svetovljanstvo je kolektivna vez, ki povezuje avtonomne posameznike ne glede na njihovo [[družba\|družbeno]] in [[kultura\|kulturno]] [[socializacija\|socializacijo]]. Humboldt pravi: »Kolikor več sveta je možno preobraziti v eno osebo, toliko več smisla ima beseda življenje.« Prizadevanje naj bi imelo cilj v tem, da se posameznik čim bolj obsežno projicira na svet in se s tem kot nek [[subjekt]] razvija. Svetovljani so tisti, ki se ukvarjajo z razglabljanjem velikih vprašanj [[človeštvo\|človeštva]]: zavzemanje za mir, pravičnost, izmenjavo kultur, druga razmerja človeškega rodu ali drugačen odnos do narave. Univerzitetna izobrazba naj bi bila ena od [[gospodarstvo\|gospodarskih]] interesov splošne izobrazbe. Akademska svoboda pomeni zunanjo (neodvisnost od državnih in ekonomskih omejitev) in notranjo (svobodna izbira in organizacija študija) [[neodvisnost]] univerze. Univerza naj bo zato kraj stalne javne izmenjave med vsemi [[udeleženec\|udeleženci]] znanstvenega procesa. [[Integracija]] njihovega [[znanje\|znanja]] naj bi prišla v izvedbo s pomočjo filozofije. To bi morala biti neke vrste osnovna znanost, ki članom različnih znanstvenih disciplin dovoljuje, da izmenjujejo svoja spoznanja in jih povezujejo med seboj. Humboldtov izobraževalni ideal je dolgo časa določal nemško univerzo, čeprav v praksi nikoli ni bil v celoti realiziran ali izvedljiv. Z njim pa so povezali velike intelektualne dosežke nemške znanosti (od takrat so znani [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel]], [[Karl Marx]], [[Friedrich Nietzsche]], [[Sigmund Freud]], [[Theodor W. Adorno]] in [[Albert Einstein]]).

Humboldtovska univerza: Razlika med redakcijama