|
'''Humboldtovska univerza''' je ime za univerzitetni princip, ki združuje [[raziskovanje]] in [[poučevanje]] (nem. ''Forschung und Lehre''). Prvenstveno naj bi bila to raziskovalna [[institucija]], kjer na [[predavanje|predavanjih]] [[znanost|znanstveniki]] poročajo o [[odkritje|odkritjih]] in jih tako preverjajo, povrhu pa se ukvarja tudi s podeljevanjem poklicnih [[licenca|licenc]] [[diplomant|diplomantom]].
[[Wilhelm von Humboldt]] (1767–1835) je svoj koncept univerze strnil v nekaj točk, njegov primarni cilj je bil uvedba novega sistema [[izobraževanje|izobraževanja]] v [[Prusija|Prusiji]]. Na prvo mesto je postavil zahtevo, naj pri izbiri za univerzitetnega [[profesor|profesorja]] odloča samostojno in svobodno [[znanost|znanstveno delo]], in šele v drugi vrsti njegovo pedagoško delo. V tem smislu univerzitetnemu profesorju ni potrebna neka [[enciklopedičnost]], pač pa samostojnost v znanstvenem delu. Zahteval je, da mora univerza povezovati poučevanje z raziskovanjem; da mora uživati akademsko (torej znanstveno) [[svoboda|svobodo]] tako pri [[pouk|pouku]] kot pri raziskovanju in da ji je treba zato, da bi ti dve nalogi lahko opravljala, zagotoviti [[avtonomija|avtonomijo]] v obliki [[samoupravljanje|samoupravljanja]], ko gre za poučevanje in ko gre za raziskovanje. Humboldt se je zavedal, da je treba povezati vse sestavne dele univerze v celoto, v kateri mora vsak del zadržati določeno stopnjo samostojnosti.
Humboldtovska univerza je poleg tradicionalnih [[disciplina|disciplin]], kot so znanost, [[pravo]], [[filozofija]], [[zgodovina]], [[teologija]] in [[medicina]], vključevala številne nove znanstvene discipline. Tako je v drugi polovici 19. stoletja s poučevanjem [[naravoslovje|naravoslovja]] začel [[Alexander von Humboldt]] (1769–1859), brat Wilhelma von Humboldta.
==Wilhelm von Humboldt in njegov izobraževalni ideal==
[[Wilhelm von Humboldt]] (1767–1835) je zaslužen za uvedbo novega sistema [[izobraževanje|izobraževanja]] v [[Prusija|Prusiji]]. Na prvo mesto je postavil zahtevo, naj pri izbiri za univerzitetnega [[profesor|profesorja]] odloča njegovo [[znanost|znanstveno delo]] in šele v drugi vrsti njegovo pedagoško delo. Profesorjeva odlika naj ne bo [[enciklopedičnost]], ampak sposobnost samostojnega znanstvenega dela. Univerza mora biti [[svoboda|svobodna]] in [[avtonomija|avtonomna]] (samoupravna) tako pri [[pouk|pouku]] kot pri raziskovanju. Določeno stoponjo avtonomije naj bi ohranili tudi sestavni deli univerze.
Pod pojmom Humboldtov izobraževalni ideal razumemo celostno [[izobrazba|izobrazbo]] [[umetnost|umetnosti]] v povezavi z ustrezno študijsko smerjo. Wilhelm von Humboldt je izobraževalni ideal v času pruskega okrevanja naslonil na [[meščanstvo]] in ga promoviral skozi zahtevo po [[splošna izobrazba|splošni izobrazbi]]. Dandanes se pojem pogosto navaja z osrednjo idejo [[enotnost|enotnosti]] raziskovanja in poučevanja na univerzah in različnih drugih [[visoka šola|visokih šolah]].
Humboldtovska univerza je poleg tradicionalnih [[disciplina|disciplin]] ([[pravo]], [[filozofija]], [[zgodovina]], [[teologija]] in [[medicina]]) vključevala tudi nove [[naravoslovje|naravoslovne]] znanstvene discipline. Wilhelm von Humboldt je ideal [[splošna izobrazba|splošne izobrazbe]] naslonil na [[meščanstvo]]. Njegov princip [[enotnost|enotnosti]] raziskovanja in poučevanja na univerzah predpostavlja, da je univerza raziskovalna inštitucija, na kateri znanstveniki izkoriščajo [[predavanje|predavanja]] študentom za razširjanje svojih [[odkritje|odkritjih]].
===Zgodovinski pregled===
==Alexander von Humboldt in njegova znanost==
Humboldtova znanost je [[termin]],Alexander namenjenvon [[gibanje|gibanjuHumboldt]] v znanosti v 19. stoletju. Ideali in osrednje teme Humboldtove znanosti so rezultat dela več znanstvenikov 19. stoletja(1769–1859), medbrat drugim nemškega [[znanstvenik|znanstvenika]] AlexandraWilhelma von Humboldta, kije jepoznan poznan po svojem empiričnem znanstvenem delu. HumboldtovoHumboldtova znanost je težkosinonim preprostoza definirati.znanstveni Bilanapredek jev premik19. vstoletju. smeri razumevanjaTa povezanostije naravetemeljil skozina točnanatančnih [[marjenje|merjenjameritvah]]. OsrednjiSvoj znanstveni koncept, ki ga je Alexander von Humboldt imenoval zemeljska [[fizika]] (ang. ''terrestrial physics''), je obsegal obširno in prodorno študijo mnogih značilnosti in sil z natančnim znanstvenim instrumentarijem.
[[Susan Cannon]] definira izraz Humboldtova znanost kot »natančno merjeno obsežno [[študija|študijo]] med seboj povezanih pojavov, z namenom, najti določen zakon in dinamične vzroke«. Po [[Malcolm Nicholson|Malcolmu Nicholsonu]] je označila izraz kot »sintetičen, empiričen, kvantitativen, ki ga ni mogoče uvrstiti v nobeno od mej znanosti 20. stoletja«. Osrednji element Humboldtove znanosti je bila raba najnovejših dosežkov na področju znanstvenih instrumentov za opazovanje in merjenje fizikalnih [[spremenljivka|spremenljivk]]. Humboldtova znanost se je vrtela okrog razumevanja odnosa med natančnim merjenjem, viri napak in matematičnimi zakoni. Cannon opredeljuje štiri posebnosti, po katerih loči Humboldtovo znanost od prejšnjih različic znanosti.
*Vztrajanje pri točnosti za vse znanstvene instrumente in ugotovitve.
| 