Benzen: Razlika med redakcijama

odstranjenih 22 zlogov ,  pred 9 leti
m
Benzen lahko vstopi v telo preko vdihovanja in kožnega (dermalnega) stika, redkeje z zaužitjem. V pljučih vstopi preko alveolarne membrane v [[kri]]. Preko pljuč se sicer po drugi strani izloča nemetaboliziran benzen. Glede na to, da je benzen lipidotopen, ga privzemajo tkiva z veliko vsebnostjo [[maščobe|maščob]], kot sta [[maščobno tkivo|maščobno]] in [[živčno tkivo]], v manjši meri pa tudi [[kostni mozeg]], jetra, [[vranica]] in ledvica.<ref name=eot>Robles, H. (1998). "Benzene". '''V:''' ''Encyclopedia of Toxicology'', vol. 1 (str. 133-4); urednik Weller P. idr. San Diego itd.: Academic Press. ISBN 0-12-227221-8</ref>
 
Končni produkti metabolizma benzena so [[fenol]], [[katehol]] in [[kinol]], pa tudi [[hidroksihidrokinol]] terin [[mukuronskamukonska kislina|mukuronske kisline]]. Omenjeni produkti se konjugirajo z anorganskim [[fosfat]]om in [[glukuronska kislina|glukuronsko kislino]] ter se izločijo z [[urin]]om.<ref name=eot/>
 
Pri akutni zastrupitvi je pomemben učinek draženja [[sluznica|sluznic]] in [[koža|kože]], ki se kaže kot [[iritacija]], [[edem|oteklina]] (edem) in [[dermatitis]]. Pri večjih količinah se zaradi nalaganja v živčnem tkivu pokažejo tudi nevrološki simptomi. Pri kroničnem delovanju se znatno zmanjša kostni mozeg, poleg tega povzroča kromosomske nepravilnosti.<ref name=eot/> [[Glutation]] naj bi igral pomembno vlogo pri zaščiti pred prelomi DNK, induciranih z benzenom.<ref>{{Cite journal|Fracasso, M.E. ''sod.''|year=2009|pages=22–8|issue=1|volume=192|title=Low air levels of benzene: Correlation between biomarkers of exposure and genotoxic effects|journal=Toxicol. Lett.|pmid=19427373|doi=10.1016/j.toxlet.2009.04.028}}</ref>