Aromatičnost: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Atipične aromatske spojine: pnp AWB |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 83:
Kovinska aromatičnost verjetno obstoja tudi v nekaterih kovinskih klastrih [[aluminij]]a. Poseben primer aromatičnosti je [[Möbiusova aromatičnost]].
== Fizikalne lastnosti ==
Večina aromatskih spojin, ki imajo na benzenov obroč vezano eno samo majhno [[funkcionalna skupina|funkcionalno skupino]], so pri sobni temperaturi tekočine. Izjemi sta fenol, C<sub>6</sub>H<sub>5</sub>OH, ki ima [[temperatura tališča|temperaturo tališča]] pri 43 °C, ter benzojska kislina, C<sub>6</sub>H<sub>5</sub>COOH s temperaturo tališča pri 122 °C. Pri obeh so [[molekula|molekule]] namreč vezane z [[vodikova vez|vodikovimi vezmi]].
Večina aromatskih spojin je [[topen|topna]] v [[organsko topilo|organskih topilih]] predvsem zaradi medsebojnih [[disperzijske sile|disperzijskih sil]].
Vse aromatske spojine absorbirajo [[ultravijolična svetloba|ultravijolično svetlobo]], kar lahko vzbudi [[elektron]] v delokaliziranem π-sistemu na višji nivo.
Kadar je na benzenov obroč vezanih več [[kromofor|kromoforov]], je energija vzbujanja nižja in jo lahko prispevajo že [[foton]]i [[vidna svetloba|vidne svetlobe]]. Zato so take spojine barvane. Enostavne aromatske spojine so brezbarvne, vendar zlahka [[Oksidacija|oksidirajo]] v obarvane produkte. Prisotnost teh produktov v obliki primesi povzroča obarvanje laboratorijskih kemikalij. Na tak način lahko zlahka ločimo fenol (pogosto rožnat) od fenilamina (pogosto temnorjav).
==Reference==
| |||