Friderik I. Celjski: Razlika med redakcijama

Konrad [[Aufenštajnski]], glavar in kapetan dežele [[Koroška|Koroške]], oče Adelheide vdove po Frideriku, bratu zadnjega grofa Hermana [[Vovbrški grofje|Vovbrškega]], je naslednje leto 1323 vložil zahtevek skupaj z Ulrikom Pfannberškim po polovici Celja, ki jo je zastavil Auffensteinom preminuli Friderik Vovbrški, ob trditvi, da vdova po Hermanu Vovbrškem Elizabeta (iz roda Goriških) ni upravičenka v dedovanju. Friderik je nato vodil dolga vendar brezuspešna pogajanja s Konradom, da umakne zahtevek. Vendar je Friderik Celje že imel v posesti in se ni bil pod nobenimi pogoji pripravljen odreči svojim ekspanzionističnim prizadevanjem. Žovneški se je moral odslej boriti za svojo pozicijo moči v [[Savinjska dolina|Savinjski dolini]].

 

Leta 1330 je Friderik vse svoje gradove in gospoščine zastavil Ulriku von Walsee za 8000 mark pfenigov in ga tako v spor vključil kot enega glavnih igralcev na teh fevdih; Ulrik Pfannberški pa se je po drugi strani lahko umaknil iz boja za ta fevd.

Konec septembra 1331 je bil pod arbitrom vojvode Otta Avstrijskega sklenjen mir s poravnalnim sklepom, da mora Konrad za odstop od svojega zahtevka Frideriku v poravnavo prejeti od slednjega 250 srebrnih mark s povratno pisno potrditvijo. To se je zgodilo leta 1332. Že leta 1333 je pfannberška polovica Celja prešla na Friderika najprej v zastavo, ker je Ulrik Pfannberški potreboval denar za svoja bamberška gospostva na Koroškem; tako je bil Friderik leta 1341 izključni lastnik Celja.