Vzhodna slovaščina: Razlika med redakcijama

|[[SIL koda|SIL]]||

|}

 

Prvo slovaško knjižno normo je pripravil [[Anton Bernolák]] [[Rimskokatoliška Cerkev|katoliški]] župnik iz osrednjeslovaških narečij, ampak tudi dve posebni knjižni normi sta se izoblikovali na zahodu, v okolici [[Bratislava|Bratislave]] in na vzhodu. [[Ľudovít Štúr]] je usmeril slovaški knjižni jezik narečju gorovja Tatry, ki ga so sprejeli katoliški in [[Evangeličanska Cerkev|evangličanski]] [[Slovaki]] tudi. V vzhodnih županijah je živelo veliko [[Kalvinizem|kalvinskih]] Slovakov, ki so od [[18. stoletje|18. stoletja]] pisali v svojem narečju nabožna in leposlovna dela. Temelj vzhodnoslovaškega knjižnega jezika je bil zemplinsko narečje. Čeprav v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] so Štúrovo knjižno normo uporabili v šolah, ampak vzhodna slovaščina je funkcionirala do [[20. stoletje|20. stoletja]] kot knjižni jezik leposlovja in liturgije. Leta [[1919]] je [[Madžarska sovjetska republika]] zavzela Vzhodno Slovaško od [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]], kjer so proklamirali [[Slovaško sovjetsko republiko]] z glavnim mestom [[Prešov]]. Uradni jezik v novi [[komunizem|komunistični]] državi je bila vzhodna slovaščina. Danes nekaj ljudi vedno uporabi vzhodnoslovaški jezik. Še v [[20. stoletje|20. stoletju]] je vzhodnoslovaški jezik po madžarski abecedi pisala svoje umetnine, danes po slovaški ortografiji pišejo obdelovalci vzhodne slovaščine.