Lipniški grad: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Hladnikm (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Hladnikm (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 11:
Lipniški grad pri Radovljici ali tudi Pusti grad je bil nekdanji sedež [[Ortenburžani|ortenburške]] posesti na Gorenjskem. Grad je prvič omenjen [[1263]] kot castrum Waldemberch, upravljali pa so ga vitezi Waldenberški (leta 1228 nastopa v virih vitez Fridericus de Waldenberch). Po smrti grofa Friderika III. Ortenburškega leta [[1418]] na gradu Waldenberg so Lipniško gospostvo podedovali [[Celjski grofje]], po letu [[1456]] pa je Waldenberg postal deželnoknežja posest. Za vitezi Waldenberškimi srečamo kot kastelane viteze Heunsberge, Dulacerje, Velacerje in Staine (s Kamna pri Begunjah) ter Lamberge. Gospoščino so upravljali Kacijanarji, grofje Dietrichsteini in drugi, dokler je ni grof Thurn v začetku 17. stoletja združil z Radovljico. Waldenberg je pogorel v 16. stoletju in so ga opustili. V razvaljenem grajskem jedru je razviden mogočen romanski [[palacij]], katerega nastanek lahko postavimo v 12. stoletje, kjer je umrl tudi zadnji Ortenburžan, grof Friderik III.
 
Grad je vedno buril pisateljsko domišljijo. Na njem se dogaja roparska novela [[:s:Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], ki jo je za rokopisni dijaški časopis ''[[:s:Vaje_2#Tihotapec.|Vaje]]'' leta 1855 napisal [[Valentin Mandelc]] in je ena prvih izvirnih daljših slovenskih pripovedi. Leta 1939 mu je posvetil samostojno povest [[Josip Lavtižar]] (Lipniški grad pri Radovljici: Zgodovinska povest iz 14. in 15. stoletja), igro Pusti grad pa pisateljica [[Polona Škrinjar]].
 
== Viri ==