Metan: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
{{nereferencirano}}
{{slog}}
{{chem-stub}}▼
{{chembox
| ImageFileL1 = Methane-2D-stereo.svg
Vrstica 40 ⟶ 44:
}}
'''Metan''' je najpreprostejši [[ogljikovodik]], je [[plin]] s [[kemijska formula|kemijsko formulo]] [[ogljik|C]][[vodik|H]]<sub>4</sub>
Metan je mogoče dobiti hitro in enostavno z naravnimi biološkimi procesi.
Metan je najenostavnejši alkan in je glavna sestavina [[naravni plin|naravnega plina]] in je pomembno [[gorivo]]. Izgorevanje ene molekule metana v prisotnosti [[kisik]]a sprosti eno molekulo CO<sub>2</sub> ([[ogljikov dioksid]]) in dve molekuli H<sub>2</sub>O ([[voda]]):
: CH<sub>4</sub> + 2 O<sub>2</sub> → CO<sub>2</sub> + 2 H<sub>2</sub>O
Metan je odkril in izoliral Alessandro Volta med 1776 in 1778, ko je preučeval
Metan je odgovoren za približno 20 % dviga povprečne temperature, zabeležene od začetka industrijske revolucije. Metan vpliva tudi na razgradnjo ozonske plasti. Ocenjuje se, da bi bila brez njegove prisotnosti
Metan je razmeroma močan [[toplogredni plin]] s [[potencial globalnega segrevanja|potencialom globalnega segrevanja]] 25 v 100 letih<ref>http://www.ipcc.ch/pdf/assessment-report/ar4/wg1/ar4-wg1-chapter2.pdf</ref>. To pomeni, da v povprečju v 100 letih vsak kilogram CH<sub>4</sub> ogreje Zemljo 25-krat bolj kot enaka masa CO<sub>2</sub>.
Vrstica 57 ⟶ 60:
Pri [[sobna temperatura|sobni temperaturi]] in [[pritisk]]u je metan brezbarven [[plin]] brez [[vonj]]a. [[Vrelišče]] pri eni [[atmosfera (enota)|atmosferi]] pritiska ima pri temperaturi -162 °C in je zelo [[vnetljivo|vnetljiv]].
Metan se topi pri -182,6 °
Je plin brez barve in vonja
== Količina metana ==
Velika količina metana se nahaja v [[zemeljska skorja|zemeljski skorji]]. Leta 1998 je bilo 1745 delcev na miljardo (ppb). Do leta 1998
Na Zemlji po ocenah letno 600 milijonov ton metana. Velike količine metana so ujeti v obliki metana hidratov (clathrates) v globino oceana (kjer je obvezna uporaba) in permafrosta. Ti dve rezervoarjev bi lahko imeli pomembno vlogo pri podnebnih ciklih, in se zdi, da izgubljamo večjo količino metana v atmosferi. ▼
▲Na Zemlji je po ocenah letno 600 milijonov ton metana. Velike količine metana so
Glavni viri emisij metana so{{Citation needed|date=Januar 2011}}:▼
▲Glavni viri emisij metana so:
▲- Razgradnja komunalnih odlagališčih odpadkov
- Naravni viri (mokrišča): 23%
- Izvleček iz [[fosilna goriva|fosilnih goriv]]: 20%
Od 60 % do 80 % svetovnih emisij je človeškega izvora. Te prihajajo predvsem iz premogovnikov, [[deponija|deponij]] in [[nafta|nafte]], poslovanja, cevovodi in kmetijstvu.▼
▲- Prebava proces živali (živine): 17%
▲- [[bakterija|Bakterije]] najdemo v riževih polj: 12%
▲- Ogrevanje ali anaerobno presnovo [[biomasa|biomase]].
▲Od 60% do 80% svetovnih emisij je človeškega izvora. Te prihajajo predvsem iz premogovnikov, [[deponija|deponij]] in [[nafta|nafte]] poslovanja, cevovodi in kmetijstvu.
== Nastanek metana ==
Metan nastaja globoko
Veliko metana je nastalo z [[mikroorganizmi]]: z gnitjem organskih snovi v [[zrak]]u
Metan
▲Koncentracije metana se je v [[atmosfera|atmosferi]] povečal od leta 1750 do leta 2000 od 0,8 ppm na 1,75 (tj. več, kot podvojilo: + 119%).
== Metan v vesolju ==
▲Metan je nizko mokrišče kisika, kot so močvirja na zemlji v veliki meri poplavljena. Nastaja v želodcu, prebavnem traktu mnogih živali (nekaj nevretenčarjev do sesalcev). Ta plin je prisoten v majhnih količinah (človeški vetrovi).
Metan so odkrili v [[atmosfera|atmosferi]] Marsa (10,5 ppb). Metan je lahko tudi vulkanskega izvora, vendar za to trditev nimajo dokazov.
Tudi v atmosferah [[Titan (luna)|Titana]], [[Jupiter|Jupitra]], [[Saturn]]a, [[Uran]]a, [[Neptun]]a in [[Pluton]]a je metan.
== Viri in opombe ==
Vrstica 133 ⟶ 116:
▲{{chem-stub}}
[[Kategorija:Methane| ]]
|