Sinhronizator streljanja: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp., dd. |
m →Razvoj: tn |
||
Vrstica 8:
[[Roland Garros]] je izdelal prvo za boj sposobno lovsko letalo tako, da je montiral fiksen mitraljez. ki je streljal naprej in krake propelerja zaščitil z [[jeklo|jekleno]] pločevino. Prvič je bil sinhronizator streljanja uporabljen v [[Francija|francoskem]] letalu [[Morane-Saulnier L]]. Rešitev ni bila najbolj uspešna zaradi zakasnitve pri vžigu francoske municije, poleg tega pa so kasneje ugotovili, da je celo [[samomor]]ilska, saj je le vprašanje časa kdaj se bo kakšen naboj od jeklenih krakov odbil v pilotovo glavo.
Ko je moralo Garrosovo letalo pristati za nemško fronto, je dobil [[letalski konstruktor]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[inženir]] [[
Ta tip sinhronizatorjev je imel pomanjkljivost, ker je prekinitev streljanja bistveno zmanjšala [[kadenca|kadenco]] mitraljeza. To zmanjšanje so odpravili v [[1930.|30. letih]], ko so izdelali mitraljeze, ki so imeli električni [[vžig]] nabojev. Za vžig je skrbel poseben [[vžigalni magnet]], ki je bil povezan z motorjem.
Ta tehnologija se je delno uporabljala še med [[2. svetovna vojna|II. svetovno vojno]], vendar so pri večini lovskih letal začeli (zaradi večje trdnosti) prestavljati mitraljeze in topove v krila. Zadnja uporaba je tako postavljena v [[Korejska vojna|Korejsko vojno]] z lovcema [[Lavočkin La-11]] in [[Jakovljev Jak-9]].
|