Sinhronizator streljanja: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp., dd.
Vrstica 8:
[[Roland Garros]] je izdelal prvo za boj sposobno lovsko letalo tako, da je montiral fiksen mitraljez. ki je streljal naprej in krake propelerja zaščitil z [[jeklo|jekleno]] pločevino. Prvič je bil sinhronizator streljanja uporabljen v [[Francija|francoskem]] letalu [[Morane-Saulnier L]]. Rešitev ni bila najbolj uspešna zaradi zakasnitve pri vžigu francoske municije, poleg tega pa so kasneje ugotovili, da je celo [[samomor]]ilska, saj je le vprašanje časa kdaj se bo kakšen naboj od jeklenih krakov odbil v pilotovo glavo.
 
Ko je moralo Garrosovo letalo pristati za nemško fronto, je dobil [[letalski konstruktor]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[inženir]] [[AntonyAnthony Fokker]] nalogo, da izdela kopijo sinhronizatorja streljanja. Namesto kopije sta skupaj s inženirjem [[Heinrich Lübbe]]jem izdelal v pičlih dveh dneh prvi v boju učinkovit sinhronizator streljanja. Ta sinhronizator, ne samo da prekine streljanje, ampak ponovno aktivira mitraljez, ko ni več nevarnosti, da bi bil zadet propeler. Tako je bilo omogočeno trajno streljanje in njegova zanesljiva uporaba. Prvo letalo, ki je imelo serijsko vgrajeno to novo napravo je bilo enokrilnik [[Fokker E]].I, sredi leta [[1915]]. Zanimivo je da navkljub uspešni demonstraciji, ki jo je izvedel Fokker pred člani vrhovnega [[štab]]a, le ti še vedno niso imeli zadosti zaupanja vanjo, zato so inženirja prepričali, da mora sam poleteti nad bojišče in napasti kako sovražnikovo letalo. Kar je Nizozemec sicer tudi storil, vendar ni hotel ubijati za Nemce, zato se je vrnil brez zmage.
 
Ta tip sinhronizatorjev je imel pomanjkljivost, ker je prekinitev streljanja bistveno zmanjšala [[kadenca|kadenco]] mitraljeza. To zmanjšanje so odpravili v [[1930.|30. letih]], ko so izdelali mitraljeze, ki so imeli električni [[vžig]] nabojev. Za vžig je skrbel poseben [[vžigalni magnet]], ki je bil povezan z motorjem.
 
Ta tehnologija se je delno uporabljala še med [[2. svetovna vojna|II. svetovno vojno]], vendar so pri večini lovskih letal začeli (zaradi večje trdnosti) prestavljati mitraljeze in topove v krila. Zadnja uporaba je tako postavljena v [[Korejska vojna|Korejsko vojno]] z lovcema [[Lavočkin La-11]] in [[Jakovljev Jak-9]]. ZS prevlado [[Reaktivni motor|reaktivnih motorjev]] in posledično ukinitvijo propelerjev pa je potreba po tem mehanizmu popolnoma odpadla.