Humboldtovska univerza: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
'''Humboldtovska univerza''' je ime za univerzitetni princip, ki združuje [[raziskovanje]] in [[poučevanje]] (nem. ''Forschung und Lehre''). Prvenstveno je bila to raziskovalna [[institucija]], katere stranski produkt so [[predavanje|predavanja]], na katerih [[raziskovalec|raziskovalci]] poročajo o [[odkritje|odkritjih]] in jih tako preverjajo, in podeljevanje poklicnih [[licenca|licenc]] [[diplomant|diplomantom]].
[[Wilhelm von Humboldt]] (1767–1835) je svoj koncept univerze strnil v nekaj točk, njegov primarni cilj
Humboldtovska univerza je poleg tradicionalnih [[disciplina|disciplin]], kot so znanost, [[pravo]], [[filozofija]], [[
==Wilhelm von Humboldt in njegov izobraževalni ideal==
Pod pojmom Humboldtov izobraževalni ideal razumemo celostno [[izobrazba|izobrazbo]] [[umetnost|umetnosti]] v povezavi z ustrezno študijsko smerjo. Wilhelm von Humboldt je izobraževalni ideal v času pruskega okrevanja naslonil na [[meščanstvo]] in ga promoviral skozi zahtevo po [[splošna izobrazba|splošni izobrazbi]]. Dandanes se pojem pogosto navaja z osrednjo idejo [[enotnost|enotnosti]] raziskovanja in poučevanja na univerzah in različnih drugih [[visoka šola|visokih šolah]].
===Zgodovinski pregled===
Humboldtov izobraževalni ideal se je razvil okoli dveh osrednjih pojmov meščanskega [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]]: pojem avtonomnega posameznika in pojem [[svetovljanstvo|svetovljanstva]]. Univerza naj bo kraj, kjer se »producirajo« avtonomni posamezniki in svetovljani oziroma natančneje rečeno, kjer se lahko izpostavi posameznikovo vedenje.
*Avtonomen posameznik je posameznik, ki sprejema svoje odločitve in [[odgovornost]] zanje.
*Svetovljanstvo je kolektivna vez, ki povezuje avtonomne posameznike ne glede na njihovo [[družba|družbeno]] in [[kultura|kulturno]] [[socializacija|socializacijo]].
Humboldt pravi: »Kolikor več sveta je možno preobraziti v eno osebo, toliko več smisla ima beseda življenje.« Prizadevanje naj bi imelo cilj v tem, da se posameznik čim bolj obsežno projicira na svet in se s tem kot nek [[subjekt]] razvija. Svetovljani so tisti, ki se ukvarjajo z razglabljanjem velikih vprašanj [[človeštvo|človeštva]]: zavzemanje za mir, pravičnost, izmenjavo kultur, druga razmerja človeškega rodu ali drugačen odnos do narave. Univerzitetna izobrazba naj bi bila ena od [[gospodarstvo|gospodarskih]] interesov splošne izobrazbe.
Akademska svoboda pomeni zunanjo (neodvisnost od državnih in ekonomskih omejitev) in notranjo (svobodna izbira in organizacija študija) [[neodvisnost]] univerze. Univerza naj bo zato kraj stalne javne izmenjave med vsemi [[udeleženec|udeleženci]] znanstvenega procesa. [[Integracija]] njihovega [[znanje|znanja]] naj bi prišla v izvedbo s pomočjo filozofije. To bi morala biti neke vrste osnovna znanost, ki članom različnih znanstvenih disciplin dovoljuje, da izmenjujejo svoja spoznanja in jih povezujejo med seboj. Humboldtov izobraževalni ideal je dolgo časa določal nemško univerzo, čeprav v praksi nikoli ni bil v celoti realiziran ali izvedljiv. Z njim pa so povezali velike intelektualne dosežke nemške znanosti (od takrat so znani [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel]], [[Karl Marx]], [[Friedrich Nietzsche]], [[Sigmund Freud]], [[Theodor W. Adorno]] in [[Albert Einstein]]).
===Trenutno stanje in razvoj===
V času Humboldta so najpomembnejše univerze izvajale državno organizirano akademsko raziskovanje, na področju terciarnega izobraževanja pa so tudi nove oblike visokih šol dobile znanstveno naročilo za raziskovanje. Zahteve Humboldtovega izobraževalnega ideala so bile tako ustrezne in so se prenesle na vse visoke šole. Kritiki vidijo v številnih dosedanjih reformah (npr. [[bolonjski proces]]) odklon od Humboldtovega ideala k poklicni usmerjenosti študentov, povezani z gospodarskimi interesi. Nadaljnja kritika je, da bo svoboda izobraževanja postala omejena skozi bolonjski proces.
==Alexander von Humboldt in njegova znanost==
Humboldtova znanost je [[termin]], namenjen [[gibanje|gibanju]] v znanosti v 19. stoletju. Ideali in osrednje teme Humboldtove znanosti so rezultat dela več znanstvenikov 19. stoletja, med drugim nemškega [[znanstvenik|znanstvenika]] Alexandra von Humboldta, ki je poznan po svojem empiričnem znanstvenem delu. Humboldtovo znanost je težko preprosto definirati. Bila je premik v smeri razumevanja povezanosti narave skozi točna [[marjenje|merjenja]]. Osrednji koncept, ki ga je Alexander von Humboldt imenoval zemeljska [[fizika]] (ang. terrestrial physics), je obsegal obširno in prodorno študijo mnogih značilnosti in sil z natančnim znanstvenim instrumentarijem.
[[Susan Cannon]] definira izraz Humboldtova znanost kot »natančno merjeno obsežno [[študija|študijo]] med seboj povezanih pojavov, z namenom, najti določen zakon in dinamične vzroke«. Po [[Malcolm Nicholson|Malcolmu Nicholsonu]] je označila izraz kot »sintetičen, empiričen, kvantitativen, ki ga ni mogoče uvrstiti v nobeno od mej znanosti 20. stoletja«. Osrednji element Humboldtove znanosti je bila raba najnovejših dosežkov na področju znanstvenih instrumentov za opazovanje in merjenje fizikalnih [[spremenljivka|spremenljivk]]. Humboldtova znanost se je vrtela okrog razumevanja odnosa med natančnim merjenjem, viri napak in matematičnimi zakoni. Cannon opredeljuje štiri posebnosti, po katerih loči Humboldtovo znanost od prejšnjih različic znanosti.
*Vztrajanje pri točnosti za vse znanstvene instrumente in ugotovitve.
*Duševne razvitosti, v katerih so bili teoretični mehanizmi in subjekti zgodovinske znanosti lahkomiselno sprejeti.
*Nov sklop konceptualnih orodij.
*Uporaba točnosti, duševne razvitosti in orodij za zelo spremenljive realne pojave.
===Humboldtova zemeljska fizika===
Alexander von Humboldt je bil zavezan temu, kar sam imenuje zemeljska fizika. Njen cilj je raziskati vpliv in prepletanje vseh fizičnih sil. Za Humboldtov znanstveni pristop je bil potreben nov tip znanstvenika (prehod od [[naturalist|naturalista]] do [[fizik|fizika]]). Opisal je, kako se ideja o zemeljski fiziki razlikuje od tradicionalnega prirodnega okolja, ko je izjavil, da so bili potujoči naravoslovci zapostavljeni pri spremljanju velikih in stalnih zakonov narave, ki se kažejo v hitrem toku pojavov, in pri sledenju recipročne interakcije razdeljenih fizičnih sil. Humboldt sebe ni označil za raziskovalca, ampak za znanstvenega popotnika, ki je natančno izmeril tisto, o čemer so raziskovalci napačno poročali.
===Humboldtovo ravnotežje===
Koncept, ki je osrednjega pomena za Humboldtovo znanost, je splošno ravnotežje sil. Alexander von Humboldt pravi: »Splošno ravnotežje, ki prevladuje nad motnjami in navideznimi krizami, izvira iz neskončnega števila mehanskih sil in kemijskih zanimivosti, ki se med seboj izravnavajo.« Z drugimi besedami, zakonitost narave je po Humboldtu rezultat neskončnosti in kompleksnosti. Njegovo potovanje v [[Amerika|Ameriko]] je privedlo do mnogih odkritij in razvojev, ki pomagajo ilustrirati idejo o ravnotežju sil. Izdelal je fizični profil [[Andi|Andov]], katerega cilj je prikazati njegovo potovanje v Ameriko na enotnem grafu.
Humboldtova študija rastlin je primer gibanja njegove znanosti stran od tradicionalnih znanosti. Njegova [[botanika]] tudi dodatno ponazarja koncept ravnotežja in ideje o medsebojni interakciji elementov narave. Čeprav je bil zaskrbljen glede fizičnih lastnosti rastlin, je bil v veliki meri osredotočen na preiskave o osnovnih povezavah in odnosih med rastlinskimi organizmi. Več let je delal na razvoju razumevanja rastlinskih [[distribucija|distribucij]] in [[geografija|geografije]]. Nastala je tudi študija [[vegetacija|vegetacije]] in [[fitogeografija|fitogeografije]].
===Vpliv Humboldtove znanosti===
Alexandru von Humboldtu je uspelo razviti celovit koncept, ki je združil ločene veje prirodne filozofije po vzoru naravnega reda, ki temelji na konceptu dinamičnega ravnovesja. Pri tem so sodelovali ljudje s celega sveta (Britanska vzhodnoindijska družba, ruski deželni upravitelji, španski vojaški poveljniki in nemški diplomati). [[Charles Darwin]] je na ladjo Beagle vzel Humboldtovo delo ''[[Personal Narrative]]''. Humboldtovi projekti (zlasti tisti, povezani s prirodno filozofijo), so igrali pomembno vlogo pri pritoku evropskega denarja in potnikov v [[Latinska Amerika|Latinsko Ameriko]], v vse večjem številu v začetku 19. stoletja. [[Edwin Sabine]], britanski znanstvenik, je delal na zemeljskem [[magnetizem|magnetizmu]], [[George Gabriel Stokes]], prav tako britanski znanstvenik, se je zanašal na abstraktna matematična merjenja, da je odpravil napako pri preciznem instrumentu. Morda najbolj vidna figura Humboldtovske znanosti je bil [[geolog]] [[Charles Lyell]], ki je vztrajal pri natančnosti v [[geologija|geologiji]].
Spodbujanje in razvoj zemeljske fizike pod Humboldtovsko znanostjo je proizvedlo ne samo zemljevide in statistike, ampak je evropejskim in kreolskim znanstvenikom omogočilo orodje za spreminjanje predstave o Ameriki. Trajen vpliv Humboldtovske znanosti je opisan v ''[[Cultures of Natural History]]''. Humboldtovska znanost razsvetljuje [[reorganizacija|reorganizacijo]] znanja in [[disciplina|discipline]] v začetku 19. stoletja, ki je opredelila pojav prirodnega okolja prirodne filozofije.
==Viri==
*Leon Žlebnik: ''Obča zgodovina pedagogike''. DZS, 1978. {{COBISS|ID= 10810369}}
*Alenka Šelih: ''Namesto »samote in svobode« »odprtost in samostojnost«: Humboldtova vizija univerze in današnji čas''. Delo, št. 105, (8. V. 1991), str. 14. {{COBISS|ID=38758144}}
*[http://lit.ijs.si/novigrad.html Ljubljanski univerzitetni študij slovenske književnosti]
==Glej tudi==
Vrstica 10 ⟶ 56:
[[Kategorija:Znanost]]
[[Kategorija:Vzgoja]]
[[Kategorija:Univerza]]
[[de:Humboldtsches Bildungsideal]]
| |||