Humboldtovska univerza: Razlika med redakcijama

[[Wilhelm von Humboldt]] (1767–1835) je svoj koncept univerze strnil v nekaj točk, njegov primarni cilj pa je bil uvedba novega sistema [[izobraževanje|izobraževanja]] v Prusiji. Na prvo mesto je postavil zahtevo, naj pri izbiri za univerzitetnega [[profesor|profesorja]] odloča samostojno in svobodno [[znanost|znanstveno delo]], in šele v drugi vrsti njegovo pedagoško delo. V tem smislu univerzitetnemu profesorju ni potrebna neka [[enciklopedičnost]], pač pa samostojnost v znanstvenem delu. Zahteval je, da mora univerza povezovati [[poučevanje]] z [[raziskovanje|raziskovanjem]]; da mora uživati akademsko (torej znanstveno) [[svoboda|svobodo]] tako pri [[pouk|pouku]] kot pri raziskovanju in da ji je treba zato, da bi ti dve nalogi lahko opravljala, zagotoviti [[avtonomija|avtonomijo]] v obliki [[samoupravljanje|samoupravljanja]], ko gre za poučevanje in ko gre za raziskovanje. Humboldt se je zavedal, da je treba povezati vse sestavne dele univerze v celoto, v kateri mora vsak del zadržati določeno stopnjo samostojnosti.

Humboldtovska univerza je poleg tradicionalnih [[disciplina|disciplin]], kot so znanost, [[pravo]], [[filozofija]],[[ zgodovina]],[[ teologija]] in [[medicina]], vključevala številne nove znanstvene discipline. Tako je v drugi polovici 19. stoletja s poučevanjem naravoslovja začel [[Alexander von Humboldt]], brat ustanovitelja Wilhelma.