Cosimo Medičejski Starejši: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ustvaril stran |
m r2.5.2) (robot Odstranjevanje: it:Cosimo de’ Medici; kozmetične spremembe |
||
Vrstica 1:
[[
'''Cosimo de' Medici Starejši''', ugledni [[gospod]], neformalni voditelj [[Toskana|florentinske republike]], * [[
Cosimo je s svojo preudarnostjo, humanizmom in ekonomsko močjo svoje banke dejansko vodil [[Toskana|florentinsko republiko]]. Ker ni imel formalne politične moči, je bil ves čas odvisen od pravilnosti svojih odločitev. Meščani so mu ob koncu življenja podelili častni naslov ''pater patriae'', oče domovine.
Vrstica 12:
== Izgon in zmagoslavna vrnitev ==
V florentinski "demokraciji" so imeli pravico do sodelovanja v telesih upravljanja le premožni meščani, člani cehov, ki so redno plačevali davke. Takih je bilo malo. Jasno je, da so se grupirali po interesih in zavezništvih med vplivnimi družinami. Za vsakogar se je vedelo, kam spada. S časom se je število podpornikov
V Cosimovi odsotnosti so se v Firencah nasprotja med pristaši in nasprotniki Medičejcev stopnjevala v grožnje med oboroženimi skupinami. Proti Albizzom je bilo vse več glasov tudi iz sosednjih držav in od papeža, mesto pa je zašlo v finančne težave. Po enem letu so mestne oblasti in papež prosile Cosima, da se vrne in se spet vključi v upravljanje mesta.
==
Da bi zavaroval svojo moč in vpliv, je Cosimo vpeljal v organizacijo uprave nekatere spremembe. Kljub temu ni imel mirnega življenja. Nenehne vsiljene vojne s sosedi so zviševale davke, višji davki so prinašali nezadovoljstvo in dvome v pravilnost Cosimove zunanje politike.
Izgnani Albizzi so v sosednjem [[Milan]]u, tradicionalnem sovražniku Firenc, vzpodbujali vojvodo [[Visconti]]ja k napadu na Firence, češ da se bodo meščani ob pritisku od zunaj tudi sami uprli nepriljubljenim Medičejcem. A napade v letih
[[1447]] je vojvoda
== V miru
[[
V vmesnih mirnejših obdobjih so Firenčani pod Cosimovim vodstvom ustvarili dosežke, ki jih lahko občudujemo še danes.
[[1436]]
Cosimo je zbiral knjige že ves čas. Pošiljal je svoje ljudi po svetu, v nemške samostane,
Kot mecen je Cosimo podprl filozofa [[Marsilio Ficino|Marsilia Ficina]], ki je potem prvi prevedel kompletno [[Platon]]ovo delo, in bistrega revnega študenta Tomaso Parentucellija, ki je kasneje postal [[papež Nikolaj V.]] Tudi Enea Silvio Piccolomini, od 1458 [[papež Pij II.]], je bil star prijatelj Medičejcev. O Cosimu je rekel, da ''se je politika ustvarjala v njegovi hiši…., se ni veliko udeleževal javnih služb, raje je izbiral svoje kandidate.…, je odločal o vojni in miru.…, je bil kralj razen po imenu''.
Mecičejci so podpirali umetnike, a so ves čas skrbeli, da so beležili tudi njihovo veličino. Za Cosima so
Veliko Cosimovih dotacij je bilo namenjenih verskim objektom, med katerimi so: dormitorij novicev in kapela v cerkvi ''Santa Croce'', kor v cerkvi ''Santissima Annunziata'', knjižnica v sedaj porušeni cerkvi ''San Bartolomeo'', opatija ''San Domenico'' in samostan ''San Girolamo'' v Fiesolah, udeležen pa je bil tudi pri obnovi kolegija florentinskih študentov v Parizu, obnovi cerkve ''San Spirito'' v Jeruzalemu in dozidavi k frančiškanskem samostanu v Assisiju. Ogromno denarja je vložil v Michelozzovo predelavo samostana ''San Marco''. Cosimo je imel navado reči, da ''nikdar ne bo mogel dati Bogu dovolj, da bi se v poslovnih knjigah pokazal kot njegov dolžnik''.
Vrstica 42:
Kot bankir je bil sposoben kot oče. Nastavljal je zanesljive lojalne zastopnike, ki so v Firence natančno poročali o svojih dejavnostih, in jih dobro plačal. Imel je poslovalnice po vsej Evropi. Nekatere so bile istočasno florentinske ambasade.
[[
Podjetje Medičejcev se je ukvarjalo z vsem, kar se je drago prodajalo: tapiserije, relikvije, konji, sužnji, holandske slike, začimbe, svila, volna, blago, poper, sladkor, olivno olje, citrusi, krzno, brokat, barve, dragi kamni, galun za pripravo barv, ki so ga sprva uvažali iz Male Azije, 1460 pa so odkrili nahajališče v papeški državi in skupaj s papežem ustanovili podjetje, ki je prinašalo ogromne dohodke.
Vrstica 64:
* Hale, J.R. (2001). ''Florence and the Medici''. London: Phoenix Press.
* Kent, Dale V.(2000). ''Cosimo de' Medici and the Florentine Renaissance''. New Haven: Yale University Press.
* Hibbert Christopher (1979). ''The Rise and Fall of the House of Medici''. London: Penguin Books
{{Kategorija v Zbirki| Cosimo de’ Medici Starejši}}
{{lifetime|1389|1464|Medici, Cosimo Starejši}}
[[Kategorija:Medičejci]]
{{Link FA|it}}
|