Iglasti gozd: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m →‎Deževni gozd zmernega pasu: pnp, replaced: [[ZDA| → [[Združene države Amerike|
Xqbot (pogovor | prispevki)
m r2.5.2) (robot Dodajanje: sh:Četinarske šume umerenih predela; kozmetične spremembe
Vrstica 1:
[[FileSlika:Petroglyphs Forest.JPG|thumb|right|250px|Iglasti gozd, Ontario, [[Kanada]].]]
'''Iglasti gozd''' je gozdno zemljišče na katerem je več kot 75% dreves [[iglavci|iglavcev]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.uradni-list.si/_pdf/2004/Ur/u2004009.pdf|title=Priloga 6, Opis vrst posameznih dejanskih rab zemljišč|author=Uradni list RS|date=Št. 9 / 2. 2. 2004 /|pages=Stran 1059|language=sl|accessdate=16. maj16}}</ref>.
 
== Živali v iglastem gozdu ==
[[Iglavci]] so pred rastlinojedimi živalmi večinoma mnogo bolj zavarovani kot [[listavci|listavci]]. Imajo trde [[rastlinski list|liste]] ter pogosto vsebujejo [[smola|smolo]], ki z jedkostjo odžene številne rastlinojedce. Lepljiva smola se cedi iz poškodovanih delov iglavcev in prepreči vdor škodljivih [[žuželke|žuželk]], ki se ujamejo vanjo kot v [[lepilo]]. Številnih živali to sploh ne moti in se vse življenje hranijo z iglavci. Med najbolj pogostimi so [[ličinka|ličinke]] rastlinskih os. Te [[črv]]aste ličinke vrtajo valjaste rove globoko v [[les]] in se hranijo z [[glive|glivicami]], ki se razvijejo na stenah teh rovov. V iglastih gozdovih so doma tudi nekatere največje vrste [[detel|detlov]] na svetu, ki s kljunom klešejo v les in pridejo do ličink. Z ličinkami rastlinskih os se hranijo tudi [[najezdnik]]i, ki z dolgo [[leglica|leglico]] vrtajo v [[les]] in odlagajo [[jajce|jajčeca]] na ličinke, ki jih najbrž odkrijejo s pomočjo vonjav ali vibracij. Z iglicami se hranijo tudi [[divji petelin]]i in [[severnoameriški ježevec|severnoameriški ježevci]], ki pojedo ogromno iglic, najpomembnejši listojedci v iglastih gozdovih pa so [[gosenica|gosenice]] [[nočni metulji|nočnih metuljev]]. Število njihovih vrst v iglastih gozdovih je sicer majhno, vendar lahko povzročijo veliko škodo. To še posebej velja [[gobar]]ja in druge vrste, ki jih je človek nehote zanesel v različne dele [[drevo|drevesa]].
 
=== Izogibanje plenilcem ===
Iglavci nimajo pravih [[cvet]]ov in plodov, a vseeno rodijo [[seme]]na. Bogata letina je dragocen vir zimske energije za številne ptice in male sesalce. Živali v iglastem gozdu so razvile različne načine pobiranja semen, še preden jih drevesa raztrosijo po gozdnih tleh. [[Veverice]] se lotijo mehkega, še nezrelega [[storž]]a. Detli radi pobirajo odpadle storže. V primerjavi s semeni je lubje manj kakovostna hrana, vendar je pozimi nujno potrebno za preživetje nekaterih vrst.
 
Živi svet v severnih iglastih gozdovih mora biti sposoben preživeti dolge in izjemno mrzle [[zima|zime]]. [[Volkovi]] in druge [[živali]], ki zime ne prespijo, porabijo za kljubovanje mrazu veliko energije in se morajo redno hraniti. Večina živali, ki se hrani predvsem z iglavci, ima posebne fizološke in vedenjske prilagoditve, ki jim omogočajo izkoriščati te težko dosegljive in slabo prebavljive vire hrane.
 
=== Beg pred lakoto ===
Zaloge hrane v severnih iglastih gozdovih so odvisne od [[vreme|vremena]]na in od številčnosti živali. V zimah, ki sledijo hladnim poletjem, večimoma primankuje [[Seme|semen]] in [[plod|plodov]]ov, zato grozi lakota predvsem semenojedim in plodojedim pticam. Da [[ptice]] nebi stradale, odletijo na [[jug]] in v valovih vdirajo na območja, ki so do 1500[[km]] južneje od meja njihovih običajnih bivališč. Tako se zimskemu pomankanju hrane izgogibajo predvsem [[krivokljun]]i, [[pegam]]i in [[sinice]], pogosto pa tudi [[krekovt]]i in številne semenojede vrste družin [[vrane|vran]].
 
[[Slika:Acer griseum Bark Closeup-01.jpg|thumb|200px|Lubje s katerim se prehranjujejo razne [[žuželke]]]]
 
=== Velikost populacij ===
V servenih iglastih gozdovih živi razmeroma malo živalskih vrst, zato je življenski krog številčnosti plenilcev močno odvisen od številčnosti njihovega najpomebnejšega [[plen|plena]]a. V ugodnih razmerah lahko bujna rast [[drevo|dreves]] sproži populacijsko eksplozijo malih [[sesalci|sesalcev]], posledica tega pa je naraščanje populacij [[plenilci|plenilcev]], ki se hranijo z njimi. Ko rastlinojede živali izčrpajo zaloge hrane, začne njihovo število upadati, zaradi česar se začnejo zmanjševati tudi populacije plenilcev. Populacijska nihanja se dogajajo v precej pravilnem zaporedju. O čem pričajo tudi zapiski [[severna amerika|severnoameriških]] lovcev, ki so več kot 100 let beležili ulov in prodajo [[krzno|krzen]].
 
== Deževni gozd zmernega pasu ==
Največji deževni gozdovi zmernega pasu so na [[Združene države Amerike|ameriškem]] severozahodu, drevesa v njih pa so skoraj izključno iglavci. Nekatera [[drevo|drevesa]] so visoka več kot 75m in stara več kot 500let. Ti iglasti gozdovi se močno razlikujejo od drugih iglastih gozdov. V podrasti rastejo predvsem [[praprot|praproti]]i, površino tal pa prekrivajo z vodo preprojeni [[mah|mahovi]]ovi. Kvišku se vspenjajo tesno skupaj rastoča [[deblo|debla]], nekatera s premerom več kot 3m, nad [[krošnja|krošnjami]]mi pa so vse leto deževni [[oblaki]].
 
Deževni gozd zmernega pasu je bivališče številnih živali iz iglastih gozdov vsega sveta, zaradi posebni razmer pa se vseeno razlikuje od drugih gozdov zmernega pasu. Zmerne [[temperatura|temperature]] in [[vlažnost]] ustrezajoi [[polž lazar|polžem lazarjem]] in [[močeradi|močeradom]], ogromne količine podrtega drevja pa so primerno okolje za [[žuželke]], ki se hranijo z mrtvim [[les|lesom]]om. V neokrjenih gozdovih je veliko [[sesalci|sesalcev]], pa tudi [[sova|sov]] in drugih [[ptice|ptic]], ki gnezdijo v velikih starih drevesih. Zaradi velikega povpraševanja po lesu iglavcev je tudi v zmernem pasu vse manj nedotaknjenih deževnih gozdov.
 
== Največje vrste živali v iglastem gozdu ==
* [[Sove]]
* [[Rjavi medved]]
* [[Sivi volk]]
* [[Los]]
* [[Severno ameriški jaževec]]
* [[Ribja Kuna]]
* [[Hermelin]]
* [[Polž lazar]]
 
 
 
== Glej tudi ==
* [[Gozd]]
 
== Reference ==
{{seznam_referenc}}
 
 
 
[[Kategorija:Iglavci]]
Vrstica 64 ⟶ 62:
[[ro:Pădure de conifere]]
[[ru:Хвойный лес]]
[[sh:Četinarske šume umerenih predela]]
[[sk:Ihličnatý les]]
[[sr:Четинарске шуме умерених предела]]