Členonožci: Razlika med redakcijama

'''Členonožci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Arthropoda''', iz [[stara grščina|grščine]] ἄρθρον arthron - »sklep« in ποδός podos - »stopalo«, dobesedno ''stopala s sklepi'') so najštevilčnejše [[deblo (biologija)|deblo]] [[živali]]. Znanih je preko tričetrt milijonamilijon [[vrsta (biologija)|vrst]], kar jeznaša trikrattri tolikočetrtine kotvseh znanih živalskih vrst,<ref>{{navedi splet| url=http://www.ucmp.berkeley.edu/arthropoda/arthropoda.html |title=Introduction to the Arthropoda |author=Waggoner, Ben |publisher=University of California Museum of Paleontology |accessdate=19.12.2010}}</ref> po eni od novejših ocen pa naj bi bilo vseh ostalihvrst živalimed skupaj5 in 10 milijoni.<ref>{{navedi revijo| author=Ødeggard, Frode |year=2000 |title=How many species of arthropods? Erwin’s estimate revised |journal=Biological Journal of the Linnean Society |volume=71 |pages=583–597 |doi=10.1006/bijl.2000.0468 |url=http://si-pddr.si.edu/dspace/bitstream/10088/1315/1/Odegaard_2000.pdf}}</ref>

Sodeč po telesni zgradbi in drugih značilnosti so členonožci sorodni [[kolobarniki|kolobarnikom]]. Najočitnejša podobnost je, da imajo oboji členjeno telo in enako osnovno zgradbo [[živčevje|živčevja]] z [[možgani]] na hrbtni strani sprednjega dela telesa in [[trebušnjača|trebušnjačo]] - živčno povezavo na trebušnem delu z zadebelitvami ([[ganglij]]i) v vsakem členu. Členi so med seboj različni (t.i. ''heteronomno členjenje'') in tvorijo jasno definirane telesne regije, največkrat dve ali tri - [[glavoprsje]] in [[zadek]] ali glavo, [[oprsje]] in zadek. Zanje je značilno tudi, da jih obdaja trden, večplasten [[zunanji skelet]], ki ga izloča zunanja plast [[koža|kože]]. Deli se v tanko, zunanjo plast prokutikulo in mnogo debelejšo epikutikulo spodaj. Prokutikula je iz [[beljakovina|beljakovin]] in včasih tudi vodoodpornih [[vosek|voskov]], epikutikula pa je ponovno dvoplastna, sestavljata jo eksokutikula na zunanji in endokutikula na notranji strani. Obe gradijo beljakovine in polisaharid [[hitin]]. Zgradba je v eksokutikuli ojačana s procesom, podobnim [[strojenje|strojenju]]: [[molekula|molekule]] so križno povezane med seboj, kar da trdno, neprožno strukturo, ki je značilna za členonožce. V pregibih med členi eksokutikula manjka, zato so upogljivi. Zaradi trdnega zunanjega ogrodja se morajo vsi členonožci [[levitev|leviti]] - periodično odvreči pretesno hitinjačo, da lahko rastejo. Njihova obarvanost je najpogosteje posledica prisotnosti [[melanin]]skih [[pigment]]ov v skeletu, ki dajejo rjavo, rumeno, rdečo ali oranžno [[barva|barvo]]. Nekatere vrste pa so živopisanih, [[Iridescenca|iridescenčnih]] barv, ki nastanejo zaradi loma svetlobe na fini rebrasti strukturi vrhnje plasti.

Ime so dobili po značilnosti, da so poleg telesa členjene tudi [[okončina|okončine]]. Razen pregibov so toge in omišičene tako, da se lahko hitro premikajo po principu [[vzvod]]a. Izrastki zunanjega skeleta v notranjosti okončin, na katere se pripenjajo mišice, omogočajo natančnejši nadzor nad gibanjem. Členjene okončine so ena od bistvenih prednosti napram kolobarnikom, ki je verjetno omogočila takšen razmah členonožcev. Poleg tega so se pri raznih podskupinah okončine spremenile za opravljanje drugih nalog poleg lokomocije. [[Žuželke]] so med členonožci posebnost, saj imajo poleg nog še dodaten par ali dva [[žuželčje krilo|kril]], ki so se razvila povsem ločeno.

Členonožci živijo v skoraj vseh naravnih okoljih na Zemlji., Trenutnood poznamovisokogorij večdo kotmorskih milijonglobin in [[vrstaekstremofil|ekstremnih]] [[habitat (biologijaekologija)|vrsthabitatov]] členonožcev, kar je več kot 80% vseh poznanih vrst živih bitij. Poleg [[amnioti|amniotov]] so edina skupina živali, ki uspeva v suhih okoljih. To jim omogoča zunanji skelet, ki je lahko prevlečen z [[vosek|voskasto]] plastjo in učinkovito ščiti pred izsušitvijo.