Edmund Spenser: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: da:Edmund Spenser
AnaJur (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{bioslika|islike=EdmundSpenser.jpg|napis=Edmund Spenser}}
'''Edmund Spenser''', [[Angleži|angleški]] [[pesnik]], * [[1552]], [[London]] † [[13. januar]] [[1559]], London.
 
== Življenje ==
Spenser je znan eden najboljših angleških pesnikov, pa tudi kot vneti nasprotnik in uničevalec [[irska kultura|irske kulture]]. Za časa življenja je prejel naziv [[kraljevi pesnik Anglije]].
 
SpenserEdmund Spencer se je znanrodil edenv najboljših[[London]]u angleškihv pesnikovskromni družini, paštudiral v [[Cambridge]]u in se posvečal poeziji s pomočjo plemiđkih [[mecen]]ov. Spenser je poznan tudi kot vneti nasprotnik in uničevalec [[irska kultura|irske kulture]] kulture. Za časa življenja je prejel naziv [[kraljevi pesnik [[Anglija|Anglije]].
 
== Dela ==
 
S ''Pasitrjevim koledarjem'' (''Shepard's Calendar'', 1579) je Spencer sledil tradiciji idilične poezije, s [[sonet]]nim ciklom ''Amoretti'' (1591-1594) pa je vzporedno s [[Shakespeare|Shakespearjem]] zapisal najboljše angleške [[renesansa|renesančne]] sonete.
 
Njegovo najpomembnejše delo je nedokončani [[ep]] ''Vilinska kraljica'' (''The Faerie Queen'', 1590-1595), ki ga je posvetil angleški kraljici [[Elizabeta I.|Elizabeti I.]]. V njem je poskušal združiti tradicijo antične in viteške epike, [[Ariosto|Ariosta]] in Tassa. V središču dogajanja nastopajo [[kralj Artur]] in njegovi vitezi ter [[vilini|vilinska]] kraljica Gloriana.
 
: Pripoved ima [[alegorija|alegoričen]] pomen, kjer se srednjeveške prvine povezujejo z renesančnimi.
 
== Vplivi ==
 
Edmund Spencer je s svojimi deli vplival na poznejšo angleško [[poezija|poezijo]], predvsem na [[Milton]]a in romantike, med drugim tudi s posebno obliko stance, tako imenovano Spencerjevo kitico.
 
== Glej tudi ==
 
* [[seznam angleških pesnikov]]
 
== Viri in literatura ==
 
* Kos, J. (2005): ''Pregled svetovne književnosti''. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Str. 120.
 
{{škrbina o književniku}}