Aktivacijska energija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dp/slog
m dp/onaglasitev/slog
Vrstica 1:
[[Slika:Incandescence.jpg|thumb|right|180px|Energija isker, ki nastanejo z drgnjenjem jekla ob kresilni kamenček, je dovolj velika, da vžge plin v Bunsenovem gorilniku.]]
 
'''AktivacijskaAktivácijska energijaenergíja ''E<sub>a</sub>''''' je najmanjša količina [[energija|energije]], ki je potrebna, da steče [[kemijska reakcija]].
 
Pojem aktivacijske energije je leta [[1889]] uvedel švedski kemik [[Svante August Arrhenius]], dodelal pa ga je srbski fizik [[Nebojša Leković]] v teorijah hitrosti kemijskih reakcij. Energija je lahko [[toplota]], [[elektromagnetno valovanje]], [[elektrika|električna energija]] ali katera druga energija.
Vrstica 30:
iz katere se lahko izrazi aktivacijska energija ''E''<sub>a</sub>:
:* <math> E_a = -RT \ln \left( \frac{k}{A} \right) \!\, , </math>
kjer je:
:E* <submath> E_{\rm a} \!\, </submath> = aktivacijska energija (J/mol),
:* <math> R =\!\, </math> [[splošna plinska konstanta]] (8,314 J/mol·K),
:* <math> T =\!\, </math> [[absolutna temperatura]] (K),
:k = konstanta reakcijske hitrosti<ref>Glasstone, Samuel: Textbook of Physical Chemistry, Naučna knjiga, Beograd (1967), str. 803-805</ref>
* <math> k \!\, </math> konstanta reakcijske hitrosti,<ref>Glasstone, Samuel: Textbook of Physical Chemistry, Naučna knjiga, Beograd (1967), str. 803-805</ref>
* <math> A =\!\, </math> faktor pogostnosti, ki predstavlja skupno pogostnost trkov med [[molekula]]mi reaktanta, ne glede na to, ali je njihova energija dovolj velika za začetek reakcije ali ne<ref>Glasstone, Samuel: Textbook of Physical Chemistry, Naučna knjiga, Beograd (1967), str. 841</ref>
Arrheniusova enačba ni uporabna samo za homogene plinske reakcije, ampak tudi za reakcije v [[raztopina]]h in celo za heterogene procese, pri [[verižna reakcija|verižnih reakcijah]] pa pogosto zataji.