Redakcija: 13:40, 28. september 2010 uredi KocjoBot (pogovor \| prispevki) Boti 303.341 urejanj m prevod, replaced: [[Image: → [[Slika: ← Starejše urejanje		Redakcija: 03:09, 15. december 2010 uredi razveljavi Xqbot (pogovor \| prispevki) Boti 94.923 urejanj m r2.5.2) (robot Spreminjanje: es:Enlace σ; kozmetične spremembe Novejše urejanje →
Vrstica 1: [[Slika:Sigma bond.svg\|thumb\|right\|250px\|σ-vez med dvema enakima atomoma: porazdelitev elektronske gostote.]] [[Slika:Electron orbitals.svg\|right\|thumb\|350px\|Elektronske atomske in molekulske orbitale: na sliki sta prikazani tudi σ-vezi dveh s-orbital in dveh p-orbital.]] '''Sigma vez''' ali '''σ-vez''' v [[kemija\|kemiji]] je najmočnejša vrsta [[kovalentna vez\|kovalentne vezi]]. S stališča [[simetrija skupin\|simetrije skupin]] je σ-vez najbolj jasno definirana v dvoatomskih molekulah, v katerih je simetrična glede na rotacijo okrog osi vezi. Po definiciji, ki izhaja iz simetrije skupin, nastane σ-vez najpogosteje s prekrivanjem ''s+s'', ''p<sub>z</sub>+p<sub>z</sub>'' in ''s+p<sub>z</sub>'' ter ''d<sub>z</sub>2+d<sub>z</sub>2'' orbital, pri čemer je ''z'' definiran kot os vezi. Popolnoma enako simetrijo molekularne orbitale daje tudi [[kvantna teorija]]. Praktična posledica tega prekrivanja v dvoatomnih molekulah je mešanje valovnih funkcij ''s+s'' in ''p<sub>z</sub>+p<sub>z</sub>'' molekularnih orbital. Obseg mešanja ziroma prekrivanja je odvisen od relativnih energij na videz simetričnih molekularnih orbital. V dvoatomskih molekulah z enakima atomoma nimajo σ orbitale med vezanima atomoma nobenih nodalnih ravnin. Odgovarjajoča protivez oziroma ''σ'' orbitala je definirana s prisotnostjo nodalne ravnine med vezanima atomoma. Vrstica 7: Sigma vezi so najmočnejše kovalentne vezi, vezni elektroni teh vezi pa se pogosto imenujejo kar ''σ elektroni''. == σ-vezi v večatomskih spojinah == σ-vezi v večatomskih spojinah nastanejo s čelnim prekrivanjem atomskih orbital. Primer: v [[propan]]u je deset σ-vezi - dve v vezeh C-C in osem v vezeh C-H. σ-vezi v takšni večatomski molekuli so zelo delokalizirane, kar je v nasprotju s konceptom dve orbitali – ena vez. Pojem sigma vezi je kljub temu neskladju izjemno uporaben in prodoren. Pojem σ-vezi se, čeprav ohlapno, uporablja tudi za opis interakcij, ki nastanejo s prekrivanjem posameznega zrahljanega dela ene orbitale s posameznom zrahljanim delom druge orbitale. == σ-vezi v spojinah z večkratnimi vezmi == V spojinah z večkratnimi vezmi, na primer v [[eten]]u (CH<sub>2</sub>=CH<sub>2</sub>) in [[~~krom\|~~krom]]ovem(II) acetat (Cr(CH<sub>3</sub>-COO)<sub>2</sub>), je ena vez v večkratni vezi vedno σ-vez. σ-vezi v etenu so dopolnjene s [[Pi vez\|π-vezmi]], v kromovem(II) acetatu pa celo z [[Delta vez\|δ–vezmi]]. == σ-vezi v organskih molekulah == Organske molekule so zgrajene iz različno dolgih nerazvejanih ali razvejanih verig, pogosto pa vsebujejo tudi enega ali več [[Aliciklična spojina\|Alicikličnih]]\| ali [[aromatičnost\|aromatskih obročev]], v katerih se poleg σ-vezi pojavljajo tudi π-vezi. Število σ-vezi v molekulah alifatskih in alicikličnih spojin je enako številu atomov plus številu obročev minus ena (pravilo sigma vezi oziroma Lysyjevo pravilo): Vrstica 22: Izračun je zelo enostaven: [[vodik]] H<sub>2</sub> ima 2 atoma + 0 obročev – 1 = 1 σ-vez, [[metan]] CH<sub>4</sub> pa 5 atomov + 0 obročev – 1 = 4 σ-vezi. Za [[aromatičnost\|aromatske spojine]] pravilo σ-vezi ne velja. [[Benzen]], na primer, ima dvanajst atomov in en obroč, vendar ima samo šest σ-vezi. == Glej tudi == [[Pi vez\| π-vez]] * [[Delta vez\|δ-vez]] * [[Molekularna geometrija]] Vrstica 31: [[ar:رابطة سيجما]] [[en:Sigma bond]] [[es:Enlace ~~sigma~~σ]] [[fa:پیوند سیگما]] [[fi:Sigmasidos]]

Vez sigma: Razlika med redakcijama