Arheologija: Razlika med redakcijama

Najprej je treba [[arheološko najdišče|najdišče]] odkriti. To je naloga [[arheološka topografija|arheološke topografije]], ki se začne z načrtnim zbiranjem podatkov o terenskih odkritjih, bodisi že objavljenih ali pa zapisanih v arhivskih dokumentih (pregled [[zemljevid]]ov za značilnimi [[ledinsko ime|ledinskimi imeni]]). Sledijo terenski pregledi, ki zbrane podatke preverijo na terenu in ob tem iščejo nove možne lokacije poselitve. Za to so potrebni različni postopki, s katerimi [[arheolog]]i včasih posegajo v zemeljske plasti, včasih pa tudi ne. Najstarejša metoda so načrtni obhodi zemljišča, anketiranje domačinov ter površinski in podpovršinski pregledi z zbiranjem in kartiranjem predmetov, ki so dokaz človekovega bivanja. V zadnjih desetletjih je arheologom v veliko pomoč [[aerofotografijaInterdisciplinarnost|interdisciplinarno sodelovanje]] z [[Aerofotografija|aerofotografijo]], [[meritveMeritve električne upornosti tal|meritvami električne upornosti tal]], [[megnetnometričneMegnetnometrične preiskave|magnetometričnimi preiskavami]] in uporabauporabo [[Georadar|georadar]]ja. Pred izkopavanjem se podatki o najdišču dopolnijo s podrobno geodetsko izmero [[relief]]a. Tako zbrani podatki omogočajo kar najbolj gospodarno načrtovanje izkopavanja in so pomemben vir za dokumentiranje stanja pred posegom.