Rogovača: Razlika med redakcijama

dodanih 1.376 zlogov ,  pred 9 leti
brez povzetka urejanja
(Nova stran z vsebino: {{Infobox mineral | name = Rogovača | category = VIII. razred - Silikati,<br>podrazred: nitasti silikati,<br>skupina: amfiboli | boxwidth = 300px | boxbgc...)
 
| diaphaneity =
| other =
| alteration = Klorit in epidot
| var1 = Drugo ime
| var1text = Črni amfibol
}}
'''Rogovača''' je niz kompleksnih nitastih [[silikat]]nih [[mineral]]ov (inosilikatov) z dvojnimi verigami tetraedrov [SiO<sub>4</sub>], ki spada v skupino [[amfibol]]ov.<ref>Mindat [http://www.mindat.org/min-8789.html] </ref> Rogovača ni priznana kot samostojen mineral, njeno ime pa se v splošni rabi in na terenu nanaša na temne amfibole. Je izomorfna zmes treh molekul: [[kalcij]]evega [[železo]]vega [[magnezij]]evega silikata, [[aluminij]]evega železovega magnezijevega silikata in železovega magnezijevega silikata. V zmesi so včasih prisotni tudi [[mangan]], [[titan]] in [[natrij]]. Hidroksilna skupina je pogosto zamenjana s [[fluor]]om. Splošna formula rogovače je (Ca,Na)<sub>2–3</sub>(Mg,Fe,Al)<sub>5</sub>(Al,Si)<sub>8</sub>O<sub>22</sub>(OH,F)<sub>2</sub>. Njena [[Mohsova lestvica|trdota]] je 5 – 6, [[specifična teža]] pa 2,9 – 3,4. Barva je običajno motno zelena, zelenkasto rjava, rjava ali črna. [[Razkolnost|RazkolniRazkolna]] kotikota sosta 56º in 124º. Rogovača se pogosto zamenjuje z [[avgit]]om in [[biotit]]om, ki sta črne barve in se nahajata v [[granit]]u in [[čarnokit]]u.
 
==Izvor imena==
Beseda rogovača izvira iz njenega [[Nemščina|nemškega]] imena ''Hornblende'', ki je sestavljeno iz besed ''Horn '' - ''rog'' ali ''roževina'' in ''Blende'' - ''svetlica''. Izraza svetlica in sijajnik se pogosto uporabljata za minerale z blestečim nekovinskim sijajem na primer za zinkovo svetlico ([[sfalerit]], ZnS) in svinčev sijajnik ([[galenit]], PbS).
 
==Nahajališča==
Rogovača je pomembna sestavina mnogih [[magmatska kamnina|magmatskih]] in [[metamorfna|metamorfnih]] [[kamnina|kamnin]], na primer [[granit]]a, [[sienit]]a, [[gabro|gabra]], [[bazalt]]a, [[andezit]]a, [[gnajs]]a in skrilavcev in glavni mineral [[amfibol]]ov. Zelo temno rjave do črne rogovače, ki vsebujejo [[titan]], se običajno imenujejo bazaltske rogovače, ker so zelo pogosto sestavine bazaltov in njim sorodnih kamnin. Rogovača hitro prepereva v [[klorit]] in [[epidot]]. Različek rogovače, ki vsebuje manj kot 5% [[železo]]vih [[oksid]]ov, je sive do bele barve in se po nahajališču Edenville (New York, ZDA) imenuje [[edenit]]. Drugi pogosti minerali iz niza rogovač so [[pargasit]], [[hastingsit]] in [[čermakit]].
 
Nahajališča rogovače v Sloveniji so na Pohorju (Tinje) in v Savinjskih Alpah.<ref>Vidrih, R., Mikuž, V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. ISBN 86-365-0184-9</ref>
 
==Sklici==
* Heinrich Harrer: Ich komme aus der Steinzeit. Ullstein, Frankfurt/Main 1963, ISBN 3-524-00331-1
 
{{sci-stub}}
[[Kategorija:Silikati]]
[[Kategorija:Kalcijevi minerali]]
29.342

urejanj