Arheologija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Struc (pogovor | prispevki)
m dodatek/najstarejše človeške kulture/
Struc (pogovor | prispevki)
m dodatek/Arheološke najdbe najstarejših kultur v Sloveniji/
Vrstica 22:
== Najstarejše človeške kulture ==
Najstarejše človeške kulture so se razvijale v času, ko se je podnebje na [[Zemlja|zemlji]] močno spremenilo. Takrat so [[Povprečna letna temperatura|povprečne letne temperature]] bile med 8ºC in 12ºC, led je pričel pokrivati velike dele zemeljske površine. Severna Evropa je bila pokrita pod ledeno ploščo, [[Led|led]] je oklenil tudi [[Alpe]], [[Karpati|Karpate]] in [[Pireneji|Pireneje]]. V celoti je bilo po oceni [[Glaciolog|glaciologov]] pod ledom 55 milijonov km² površine zemlje, danes jo je npr. le 15 milijonov km². Glaciologi so tudi ugotovili da [[Pleistocen]] ni imel nenehoma mrzlo obdobje. Temperatura je večkrat zrasla- (v medledenih obdobjih) in spet padla v obdobjih poledenitve. V Alpah so zasledili štiri poledenitve, ki so jih imenovali po alpskih rekah [[Gṻnška poledenitev]], [[Mindelska poledenitev]], [[Riška poledenitev]] in [[Wṻrmska poledenitev]], vmes pa so bile tri [[Medledena doba|medledene dobe]]. Prav v času ledenih dob so nastajale prve človeške [[Kultura|kulture]]. Dokaz za človeško kulturo so najdbe [[Orodje|orodij]]. V Evropi je za zdaj prvi [[Človečnjak|človečnjak]], ki je zanesljivo znal izdelovati orodje in uporabljati ogenj, vzravnani človek ali ''Homo erectus'', ki so ga odkrili v kraju [[Bilzigsleben]] v [[Nemčija|Nemčiji]]. Živel je v srednjem [[Pleistocen|pleistocenu]] njegovo starost na osnovi ostankov ocenjujejo na starost 1 900 000 do 300 000 let. Za izvor [[Človeštvo|človeštva]] pa antropologi in arheologi postavljajo [[Afrika|Afriko]], predvsem območje velikega [[Tektonski jarek|tektonskega jarka]] [[Rift Valley]], ki se vleče od [[Rdeče morje|Rdečega morja]] do [[Tanzanija|Tanzanije]]. Najdišča se tu rastezajo od [[Hadar|Hadarja]] na severu do jezera [[Eyasi]] na jugu. Stara kamena doba ali [[Paleolitik]] je najstarejše in najdaljše obdobje v človeški zgodovini. Razsežnost tega obdobja arheologi večkrat ponazorijo časovno s prikazom na uri z kazalci, takole; >>če bi bilo človeštvo danes staro 24 ur, bi od tega preživelo 23 ur in 55 minut v paleolitiku. Ves ta čas se je človek preživljal z [[Lov|lovom]] in [[Nabiralništvo|nabiralništvom]].
 
== Arheološke najdbe najstarejših kultur v Sloveniji ==
Najdišča najstarejših človeških kultur v Sloveniji arheologi umeščajo v obdobje pred približno 100 000 leti, strokovno jih imenujejo ''[[Mousterienska kultura]]'', čeprav človeških okostij še niso našli, so našli dovolj različnih orodij, katera so uporabljali pri vsakdanjem lovu in nabiralništvu. Gorski svet je bil takrat pokrit z [[Ledenik|ledeniki]], ki so segali daleč v rečne doline, kjer so bile večje jame in rovi primerna skrivališča za živali ter začasna bivališča za tedanje ljudi. Našli so ostanke kosti živali katere so ulovili in pojedli. Med kostmi je največ kosti [[Jamski medved|jamskih medvedov]], [[Navadni jelen|navadnih jelenov]], [[Volk|volkov]], [[Tur|turov]], [[Ris|risov]] in drugih manjših živali. Takšnih jam so odkrili največ na [[Kras|krasu]], na Notranjskem. Znane jame so ; [[Betalov spodmol]], [[Postonjska jama]], [[Parska golobina]] pri Pivki, Kostanjevica ob Krki, Črni kal nad Koprom, Pivška kotlina. Tu je bila pokrajina poleti brez snega in dovolj ugodna za bivanje. Tam so arheologi našli razna orodja, kot so; ročne konice, strgala, kline, narejene iz priročnih kamnov vrste,[[Porfir|porfir]], [[Groh|groh]], [[Kvarcit|kvarcit]], [[Roženec|roženci]]. Sledile so najdbe iz [[Mlajši paleolitik|mlajšega paleolitika]], ki je trajal od 40 000 do 8 000 let pr.n.št. Lovci so začeli uporabljati [[Lučalo|lučalo]], [[Lok|lok]], [[Harpuna|harpuno]], znali so tudi že organizirati skupinski lov na posamezno divjad, lovske skupine so sledile čredam severnih jelenov, kadar so se ti umikali pred toplejšim podnebjem. Ulov je bil večji, postavljali so si tudi večja bivališča.
 
== Glej tudi ==