Znanstvena fantastika: razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
'''Znánstvena fantástika''' ([[kratica]] '''ZF''') je oblika [[izmišljotina|izmišljotine]] ([[fikcija|fikcije]]), ki se v glavnem ukvarja z vplivom izmišljene [[znanost]]i in/ali [[tehnologija|tehnologije]] na [[družba|družbo]] ali posameznika.
 
Pisec postavi dogajanje v neko danes nemogočonemogoče stanje (zgodi se neverjeten tehnološki razvoj, svetovna katastrofa, obisk iz vesolja...) in v tem novem okolju pogosto razmišlja o problemih sedanjega človeštva in možnih rešitvah. Znan primer so zgodbe o [[robot]]ih [[Isaac Asimov|Asimova]], ki obravnavajo različne vidike sožitja ljudi in robotov.
 
Znanstvena fantastika tako razvije svet, ki bi bil stvaren, če bi se določene možnosti, ki so dane že v današnjem [[čas]]u, razvile naprej, ali pa bi se razvile drugače ([[Nemčija]] zmaga v [[svetovna vojna|svetovni vojni]], [[Hladna vojna]] ne ostane hladna ... ).
 
Za vplivnejše pisce veljajo predvsem [[Isaac Asimov|Asimov]], [[Arthur Charles Clarke|Clarke]], [[Robert Sheckley|Sheckley]], [[Douglas Adams|Adams]], [[Stanisław Lem|Lem]] in [[Ray Bradbury|Bradbury]]. Ne glede na [[sodobnost|sodobno]] priljubljenost tovrstnih del, pa je eden najbolj plodnih in domišljije polnih piscev ZF še vedno [[Francozi|francoski]] pisatelj [[Jules Verne|Verne]].
338

urejanj