Megla: razlika med redakcijama

dodanih 2.122 zlogov ,  pred 10 leti
m
vrnitev sprememb uporabnika 92.53.145.26 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Luckas-bot
m (vrnitev sprememb uporabnika 92.53.145.26 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Luckas-bot)
[[Slika:Fog&Sunny.png|thumb|325px|Megla zmanjšuje vidljivost – dve fotografiji prikazujeta primerjavo med vidljivostjo na sončni dan (levo) in na megleni dan (desno)]]
'''Meglà''' (in '''mègla''') je [[oblak]] v dotiku s tlemi. Pojavi se, ko [[vlaga]] [[izhlapevanje|izhlapeva]] s površine [[Zemlja|zemlje]]. Ker se izhlapljena vlaga dviguje, se ohlaja in [[kondenzacija|kondenzira]] v znan [[pojav]] megle. Megla se od oblakov razlikuje le v tem, da se dotika Zemljine površine, oblaki pa ne. Lahko nastane na več načinov, kar je odvisno od tega kako se pojavi [[hlajenje]], ki je povzročilo kondenzacijo.
 
Vse vrste megle nastanejo, ko [[relativna vlažnost]] doseže 100 % in [[temperatura]] [[zrak]]a pade pod [[rosišče]]. Ohlajeni vlažni zrak se [[gibanje|pomika]] navzdol in [[vodna para]] kondenzira.
 
== Radiacijska megla ==
=
[[Slika:Img20040611 0140 ch engelberger aa.jpg|thumb|Radiacijska megla pri [[Wolfenschiessen]]u, [[Švica]]]]
''Radiacijska megla'' nastaja pri ohlajanju zemeljske površine in najnižjih plasti zraka, ki se dotikajo zemeljske površine. Takšna megla nastaja navadno ponoči v tihem in jasnem vremenu, ko je sevanje zemeljske površine močno. Radiacijska megla nastaja navadno v [[nižina]]h, [[kotlina]]h in [[dolina]]h, pa tudi nad [[močvirje|močvirnimi predeli]]. Ko se zrak ohladi pod [[rosišče]], nastane radiacijska megla. Za nastanek te megle je poleg potrebne količine vodne [[para|pare]] potrebno tudi določeno število kondenzacijskih jeder, ki so v velikih množinah zlasti na industrijskih področjih. Za pojav te megle je pomembno tudi, da zrak miruje.
 
== Advekcijska megla ==
''Parna megla'' je zelo lokalizirana oblika megle in je posledica drsenja hladenega zraka čez veliko toplejšo površino vode ali [[močvirje|močvirnega terena]]. Vodni [[para|hlapi]] hitro izhlapevajo in ko [[temperatura]] doseže rosišče, se pojavi [[kondenzacija]] in s tem tudi megla. Taka vrsta megle se največkrat pojavlja v polarnih območjih, okoli globokih in velikih [[jezero|jezer]] v pozni jeseni in zgodnji zimi. Pogosto povzroči ledeno meglo in včasih tudi [[slana|slano]].
 
== Frontna megla ==
 
''Frontna megla'' (tudi ''precipitacijska megla'') nastaja ob [[fronta (meteorologija)|fronta]]h (večinoma pred toplo fronto), kjer pada sorazmerno topel [[dež]] skozi hladne zračne plasti. Dežne kapljice na poti do tal izhlapevajo, vodna para pa se takoj spet [[kondenzacija|kondenzira]].
 
== Pobočna megla ==
''Zmrzovalna megla'' natane, ko megla, sestavljena in kapljic, zmrzne na površini. Tako se oblikuje belo ledeno [[ivje]]. Običajno se ta megla pojavi na gorskih vrhovih izpostavljenih nizkim [[oblak]]om. Pravzaprav je podobna zamrzujočim [[dež]]evnim kapljicam, in je v bistvu enaka [[led]]u, ki nastaja v zmrzovalniku, ki nima funkcije samodejnega odtaljevanja.
 
== Umetna megla ==
''Umetna megla'' je narejena z različnimi kemičnimi sredstvi in se uporablja v [[film]]ski industriji, na glasbenih prireditvah, v diskotekah. Namenjena je ustvarjanju vzdušja, maskiranju [[scena|scenskih]] elementov in protagonistov.
 
== Glej tudi ==
* [[kondenzacijska sled]]
* [[smog]]
 
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|megla|Megla}}
{{Zbirka|Fog}}
 
 
{{podnebje-stub}}
 
[[Kategorija:Meteorologija]]