Lirika: Razlika med redakcijama

dodanih 3.472 zlogov ,  pred 11 leti
m
vrnitev sprememb uporabnika 194.249.65.14 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Mirjam Juhant
(odstranjevanje celotne vsebine strani)
m (vrnitev sprememb uporabnika 194.249.65.14 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Mirjam Juhant)
'''Lirika''' ([[pesništvo]]) je velika skupina [[besedilo|besedil]], v kateri so besedila pisana v posebni obliki, v [[verz]]ih oz. posebnih ritmičnih enotah. Tisti, ki se izpoveduje je t. i. pesniški ali [[pesniški subjekt|lirski subjekt]]. Po navadi je to [[pesnik]] sam.
 
== Splošno o liriki ==
Pesem, v kateri pesnik izpoveduje svoja čustva in misli ali čustva in misli drugih ljudi, posameznikov ali celih skupin , je lirska pesem in tako pesništvo se imenjuje lirika. Pri [[Stari Grki|Grkih]] so besedilo in napev te vrste pesmi spremljali z brenkanjem na [[lira (glasbilo)|liro]] ([[grščina|gr.]], ''lyra''), preprosto glasbilo s strunami, in od tod tudi ime. Vse do danes je lirska pesem tesno povezana z napevom še posebno to velja za lirsko [[Ljudsko pesništvo|ljudsko pesem]], saj se je ta največ ohranjevala s petjem. Pevni značaj lirskih pesmi se kaže zlasti v enako zgrajenih kiticah z enotnim ritmom in istimi refreni, dostikrat tudi s stalnim refrenom.
 
Lirika je med vsemi leposlovnimi vrstami najbolj osebna ali subjektivna. Ne razodeva pa samo pesnikovega osebnega doživljanja. Lirik mora dati lastnim čustvom tako splošen značaj, da v njih vsakdo z občudovanjem spozna samega sebe. Če lirika izraža prvenstveno čustva (veselje, žalost, hrepenenje, razočaranje, upanje, obup, ljubezen, sovraštvo) je ''neposredna, čustvena'' ali ''emocionalna'' (iz [[francoščina|fr.]] '' émotion'' - čustvena razgibanost); če pa izraža predvsem misli, pa je ''posredna'', ''miselna '' ali
''refleksivna'' lirika. Slog, ki v njem pesnik izpoveduje , je '''lirski slog.'''
 
== Lirske pesmi po osnovi ==
Po osnovi so lirske pesmi neomejene; lahko izpovedujejo domovinska čustva, ljubezenska, nabožna, lahko pa so zbadljive, lahko govore o družbenih odnosih ali so zajeta iz otroškega življenja itd. Obstaja več vrst pesniških osnov, te so:
*[[Domovinske pesmi]], (Domovinske ali patriotske pesmi)
*[[Ljubezenske pesmi]], (Ljubezenske ali erotične pesmi)
*[[Obredne pesmi]], (Obredne, nabožne ali religiozne pesmi)
*[[Zbadljive pesmi]], (Zbadljive ali satirične pesmi)
*[[Družbene pesmi]], (Pesmi, ki opevajo družbene odnose ali socialne pesmi)
*[[Otroške pesmi]]
 
== Lirske pesmi po obliki ==
Po obliki se lirske pesmi delijo na:
*'''Lirske pesmi s svobodno pesniško obliko'''
Svobodno pesniško obliko imajo vse ljudske lirske pesmi pa tudi večina umetnih. Imenjujejo se '''pesmi''' v ožjem pomenu besede. Po obsegu so navadno kratke ali vsaj ne preobsežne. Največkrat so zložene v preprostih [[kitica|kiticah]] z rimami in mnoge med njimi so pripravne za petje.
*'''Lirske pesmi s stalno pesniško obliko'''
Lirsko umetno pesništvo je razvilo tudi številne stalne oblike. V našo literaturo so zlasti prodrli vplivi iz antične klasike, številne romanske oblike in nekatere orientalske vrste.
 
== Antične oblike lirskih pesmi ==
*[[Žalostinka]] ali elegija
*[[Oda]]
*[[Himna]] ali hvalnica
*[[Slavospev]] ali ditiramb
*[[Psalm]]
*[[Epigram]] ali puščica
*[[Izrek ali gnoma]]
*[[Rek ali aforizem]]
*[[Geslo ali motto]]
*[[Navedek ali citat]]
*[[Uganka ali enigma]]
 
== Romanske oblike lirskih pesmi ==
*[[Sonet]]
*[[Glosa]]
*[[Seguidilla]]
 
== Orientalske oblike lirskih pesmi ==
*[[Gazela (pesem)|Gazela]]
 
== Viri ==
*[[Silva Trdina]]:Besedna umetnost: 2. Literarna teorija. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1958 in več izdaj. {{COBISS|ID=12872}}
{{lit-stub}}
 
[[Kategorija:Književnost]]
[[Kategorija:Lirika|*]]
30.738

urejanj