Urbana ekologija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Thocevar (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Thocevar (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 2:
 
==Pregled==
Do leta 2030 je ocenjeno, da bo 60% svetovnega prebivalstva živelo v mestih.<ref>{{cite book | last = Davis | first = Mike | title = Planet of Slums | publisher = Verso | location = London | year = 2006 | isbn = 1844670228 }}</ref> Bolj kot so ljudje izobraženi, bolj so nagnjeni k ekološkim dejavnostim, kot so študije o lokalnih pticah, testiranju kakovosti vodnih virov, čiščenju nepozidanih zemljišč in ustvarjanju parkov, vrtov, ali pa celo k sajenju in skrbi za drevesa ob cestah in ostale pozitivne spremembe, ki so pomembne tako za ljudi, kot za okolje. Na primer, urbane spremembe ekologije, kot so projekti nasaditve dreves ob cesti povečujejo socialne povezave med mestnimi prebivalci, ki skrbijo za javno varnost<ref>http://www.urbaneco.org/urbanecology.asp</ref>. Sposobnost, da uživajo, se počutijo varne in, da zaupajo drugim v skupnosti je večja v predelih kjer se izvajajo ekološke naloge, ki vodijo do boljše kakovosti življenja.
 
Interakcije med neživimi dejavniki, kot so sončna svetloba in voda in biološkimi dejavniki kot so rastline in mikrobi potekajo v vseh okoljih, vključno z mesti. Koncentriranje ljudi in sredstev, ki jih zaužijejo v metropolitanskih območjih spreminja stvari, kot so izsuševanje tal, pretok vode in razpoložljivost svetlobe. Pločniki in strehe lahko spremenijo [[hidrologija|hidrologijo]] območja s povečanjem odtoka meteornih voda in prispevajo k višji temperaturi v mestu s shranjevanje toplotne energije, ki deluje kot umetno [[toplotno korito]]. Obstaja veliko ukrepov s katerimi lahko pomagamo pri zmanjševanju teh težav v mestnih skupnosti. Sajenje dreves prispeva k omejevanju betonskih površin v skupnosti in s tem se omogoča bogatenje podtalnice, znižanje skupne temperature in očiščenje zraka. Mestni ekologi spodbujajo nastajanje parkov in domačih vrtov v mestnih skupnostih. S tem lahko mesta prihranijo veliko občinskega denarja in omejijo zahteve drugih o ureditvi mesta. Oblikovanje [[ekološka zgradba|ekoloških zgradb]] omogoča manjšo porabo energije tako za delovanje trgovskih, industrijskih in stanovanjskih skupnosti. Ekološke zgradbe temeljijo na alternativnih [[vir energije|virih energije]], kot so [[sončna energija]] in [[bioplin]]. Drugi primeri ekološke izdelave bi lahko bili povečana izolacija, [[ekološka streha|ekološke strehe]], sistemi za zadrževanje vode, kompost in drugi programi recikliranja in vsesplošna učinkovitost. Urbane skupnosti lahko podpirajo bogat in raznolik ekosistem. Biotska raznovrstnost se poveča z razpoložljivostjo naravnih virov za spodbujanje rasti. Le to pa lahko dosežemo s spodbujanjem ekološke dejavnosti v skupnosti. Število vrst organizmov v skupnosti se zelo razlikujejo glede na lokacijo skupnosti. Skupno vsem raziskavam, je poskus razumeti dejavnike, zaradi katerih nekatere vrste v urbanih okoljih preživijo, druge pa ne preživijo.
 
Zaključki o urbani ekologiji niso sodba o tem ali je mestno okolje dobro ali slabo. Urbana ekologija omogoča posamezniku, da vidi kaj se v skupnosti dogaja in nam pomaga pri razvoju postopkov s katerimi bomo dosegli cilje, ki smo si jih zadali za našo skupnost.