|
Je plin brez barve in vonja, manjso gostoto od zraka, tako da vzhaja na višje plasti atmosfere. Tam deluje, kot toplogredni plin in je 20 - do 30-krat bolj učinkovit, kot ogljikov dioksid, vendar mu je v veliko manjših količinah, kot pred tem v ozračju. Reagira s kisikom in tvori ogljikov dioksid in vodo. Ta proces, vendar počasi, je razpolovna doba ocenjena na 14 let.
== Količina metana ==
Velika količina metana se nahaja v [[zemeljska skorja|zemeljski skorji]]. Leta 1998 je bilo 1745 delcev na miljardo (ppb). Do leta 1998 pa se je število povečalo na 1800 (ppb). Do leta 2010 pa se je številka povečala na 1850 (ppb). Znanstveniki so opisali, da količina metana v letu 2010 največja, kot kadar koli v preteklih 400.000 letih. V preteklosti so količine [[koncentracija metana|koncentracije metana]] v ozračju na svetu znašala med 300 in 400 (ppb) v [[ledeniška obdobja|ledeniških obdobjih]].
Na Zemlji po ocenah letno 600 milijonov ton metana. Velike količine metana so ujeti v obliki metana hidratov (clathrates) v globino oceana (kjer je obvezna uporaba) in permafrosta. Ti dve rezervoarjev bi lahko imeli pomembno vlogo pri podnebnih ciklih, in se zdi, da izgubljamo večjo količino metana v atmosferi.
Glavni viri emisij metana so:
- Razgradnja komunalnih odlagališčih odpadkov
- Naravni viri (mokrišča): 23%
- Izvleček iz [[fosilna goriva|fosilnih goriv]]: 20%
- Prebava proces živali (živine): 17%
- [[bakterija|Bakterije]] najdemo v riževih polj: 12%
- Ogrevanje ali anaerobno presnovo [[biomasa|biomase]].
Od 60% do 80% svetovnih emisij je človeškega izvora. Te prihajajo predvsem iz premogovnikov, [[deponija|deponij]] in [[nafta|nafte]] poslovanja, cevovodi in kmetijstvu.
== Prisotnost metana ==
| 