GFAJ-1: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m tn |
m +par podatkov |
||
Vrstica 16:
'''GFAJ-1''' je [[ekstremofil]]na [[bakterije|bakterija]] paličaste oblike iz [[družina (biologija)|družine]] [[Halomonadaceae]], ki so jo prvič izolirali iz sedimentov v [[jezero Mono|jezeru Mono]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]] leta 2009. Gre za prvi znan [[organizem]], ki lahko preživi brez [[fosfor]]ja, enega od šestih [[kemijski element|elementov]], ki so jih do odkritja te bakterije smatrali kot nujno sestavino vseh živih organizmov (poleg [[ogljik]]a, [[vodik]]a, [[dušik]]a, [[kisik]]a in [[žveplo|žvepla]]).
Jezero Mono je izjemno [[slanost|slano]] in [[Baza (kemija)|bazično]] (njegov [[pH]] znaša okrog 10) ter ima eno najvišjih naravnih koncentracij [[arzen]]a na svetu (200 [[Molarna koncentracija|μM]]). Poskusi z gojenjem seva GFAJ-1 v nadzorovanih pogojih so razkrili, da lahko te bakterije nadomestijo fosforne spojine v svojih biološko aktivnih molekulah (vključno z [[DNK]]) z arzenovimi. Arzen je kemični analog fosforja s podobnim [[Atomski polmer|atomskim polmerom]] in podobno [[elektronegativnost]]jo, vendar so arzenove spojine mnogo manj obstojne. Večina živih bitij ima biokemične poti naravnane na stabilnost fosforjevih spojin, zato je arzen, ki zlahka nadomesti fosfor v reakcijah, zanje [[strup]]en. Mehanizem, s katerim GFAJ-1 stabilizira arzenove spojine, še ni znan.
Iz družine Halomonadaceae je sicer znanih več ekstremofilnih bakterij, ki tolerirajo visoke koncentracije arzena, vendar je GFAJ-1 edina, ki lahko vključi element v svoje biološko aktivne [[makromolekula|makromolekule]] namesto fosforja. Raste tudi samo s fosforjem, vendar počasneje kot samo z arzenom ali s kombinacijo obeh.
Odkritje, da je sev GFAJ-1 sposoben nadomestiti fosfor z arzenom, so decembra 2010 objavili znanstveniki pod vodstvom [[Felisa Wolfe-Simon|Felise Wolfe-Simon]] z [[NASA|Nasinega]] [[astrobiologija|astrobiološkega]] inštituta. Odkritje utegne pomeniti nov vpogled v razvoj biokemijskih procesov v živih bitjih (po eni od teorij naj bi [[nastanek življenja|življenje nastalo]] v hidrotermalnih vrelcih, bogatih z arzenom), hkrati pa odpira nove možnosti pri iskanju [[zunajzemeljsko življenje|zunajzemeljskega življenja]]. Predstavlja namreč prvi neposreden dokaz, da lahko življenje obstaja tudi v okoljih, ki se po kemijski zgradbi bistveno razlikujejo od [[Zemlja|Zemlje]].
== Viri ==
| |||