Antigona (Smole): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
AnaJur (pogovor | prispevki)
m Hitro dodajanje kategorije "Dominik Smole" (z uporabo orodja HotCat)
AnaJur (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 35:
 
Prvi vrh drame je Kreonova odločitev, da sestrama dovoljuje pokop. [[Zaplet]] pa se stopnjuje, ko sestri začneta iskati brata tudi podnevi. Spor med Ismeno in Kreonom predstavlja idejni vrh drame, dogajalni vrh drame pa pripoved doseže, ko Antigono proglasijo za noro. Sledi [[razplet]], ko Kreon obsodi Antigono na smrt, a obstoj Paža že nakazuje na rojstvo novega konflikta.<ref>Prim. Ambrož, Poznanovič, 1997: 124–127.</ref>
 
== Interpretacija ==
 
Sprožilni moment dramskega spopada v ''Antigoni'' predstavlja prepoved pokopa Polinejka, a tu ne gre več za upor posameznika proti oblasti (kot je značilno za Sofoklesovo tragedijo), temveč se spor prenese v Antigonino notranjost kot boj med človekovim razumom in njegovo vestjo. Razum Antigoni narekuje, naj se pokopu odpove, saj jo v tem primeru čaka smrtna kazen, medtem pa njena vest terja, da svoje prepričanje o upravičenosti dejanja izpolni in na ta način uresniči samo sebe. Z miselnostjo, da se človek uresniči šele z dejanjem, pa se Smole približa miselnosti [[Francija|francoskega]] [[eksistencializem|eksistencializma]].<ref>prim. Ambrož, Poznanovič, 1997: 95.</ref>
 
Smole je na ta način antični motiv aktualiziral in mu dal nadčasovni pomen. Antigonino iskanje Polinejka je vodilni motiv drame, ki pravzaprav predstavlja iskanje lastnega jaza, svojega bistva oziroma notranjega smisla življenja. V Antigoni je tako Smole silovito izostril etično komponento in čeprav je drama mitično nadčasovna, se ukvarja tudi s kritiko oblasti. Na smrt sprta brata Eteokles in Polinejk predstavljata [[ideologija|ideološko]] razdeljenost Slovencev med 2. svetovno vojno. Antigonino vztrajanje, da je potrebno pokopati ne le zmagovalca, pa nakazuje na resnico o povojnih pobojih, ki jih je tedaj zagrešila [[komunizem|komunistična]] oblast.<ref>Kralj, 2005: 108.</ref>
 
Smoletovo dramo pa lahko razširimo tudi izven političnih okvirov, ki so vladali na Slovenskem. Razumemo jo lahko splošneje, kot kritiko vsakršnega [[totalitarizem|totalitarnega sistema]], ki posamezniku odreka svobodo mišljenja in ga ideološko omejuje ali ga kot motečega člena za zmeraj utiša. In ravno na tej točki postane jasno, zakaj se iskanju Polinejka odreče Ismena, saj se kot posameznik zaveda, da v totalitarnem sistemu ne mora ostati Antigonina zaveznica in hkrati Kreonova privrženka. Ismena se zato odloči, da bo živela po pravilih, ki jih narekuje sistem.
 
Smoletovo dramo so tako ob njenem nastanku največkrat povezovali z [[NOB]]-jem, bojem za oblast in pobitimi [[domobranci]], kasneje pa je v ospredje prišla tudi druga, univerzalnejša ideja, ki jo nosi Antigona. S tem sporočilom Smoletovo delo ohranja svojo nadčasovnost, saj nosi zamisel o tem, da resnice ni mogoče uničiti, jo zbrisati in zamolčati, saj bo na svetu vedno obstajal nekdo, ki bo pripravljen tvegati vse, tudi svoje življenje, da bo prava resnica prišla na dan.<ref>Pogačnik et al., 2001: 270</ref>
 
== Uprizoritve ==
 
''Antigona'' je bila na [[Slovenija|slovenskih]] odrih uprizorjena že velikokrat:<ref>Ambrož, Poznanovič, 1997: 86.</ref>
* 1960 [[Oder 57]], [[Ljubljana]] (režija [[Franci Križaj]]),
:Drama SNG Maribor (režija [[Miran Herzog]]),
:[[Drama SNG Ljubljana]] (režija [[Slavko Jan]]),
* 1971 Stalno slovensko gledališče v Trstu (režija [[Mile Korun]]),
* 1983 Mestno gledališče ljubljansko (režija Franci Križaj),
* 1987 Drama SNG Ljubljana (režija [[Meta Hočevar]]),
* 1988 Prešernovo gledališče Kranj (režija [[Matjaž Zupančič]]),
* 2010 Drama SNG Maribor (režija Jaka Andrej Vojevec).
 
O Smoletovi ''Antigoni'' pa režiser Jaka Andrej Vojevec razmišlja: "Ob natančnejšem prebiranju me je presenetila aktualnost Smoletovega besedila tudi petdeset let po nastanku. Kako se dileme in vprašanja, ki jih razpira, prilegajo današnjemu trenutku in položaju. In bolj ko sem tuhtal in tehtal, bolj pereče se mi je zdelo vprašanje Antigonine odsotnosti. Ali v današnjem svetu sploh še lahko obstaja čista in neomadeževana misel?"<ref>SNG Maribor: Kultna Antigona še vedno izziva. Dostopno na: http://www.rtvslovenija.si/kultura/oder/sng-maribor-kultna-antigona-se-vedno-izziva/240093</ref>
 
== Opombe ==
Vrstica 42 ⟶ 66:
== Viri ==
 
* Smole, D. (1995): ''Antigona.'' Ljubljana: Mladinska knjiga.
* Ambrož, D., Poznanovič, M. (1997): ''Antigona in Hamlet za maturante.'' Ljubljana: Založba Rokus.
* Kralj, L. (2005): Sodobna slovenska dramatika (1945–2000). ''Slavistična revija'', letnik 53. Št. 2, april–junij. Str. 101–117.
* Smole, D. (1995): ''Antigona.'' Ljubljana: Mladinska knjiga.
* Pogačnik, J. et al. (2001): ''Slovenska književnost III.'' Ljubljana: Državna založba Slovenije.
 
[[Kategorija:Književnost]]