Lesni peleti: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 93:
[[Slika:Wood-pellet_heater.jpg|thumb|right|250px|Peletni gorilnik]]
== Emisije pri
Emisije NOx, SOx in drugih hlapnih organskih spojin iz peči na lesne pelete so v primerjavi z drugimi gorivi zelo nizke. Peleti tako predstavljajo enega izmed najbolj čistih goriv za ogrevanje, ki so na voljo. Eden večjih problemov še vedno ostajajo emisije prašnih delcev, posebej v urbanih naseljih z veliko gostoto ogrevalnih sistemov na pelete, premog ali kurilno olje. Emisije PM2.5 so lahko problematične predvsem pri starejših pečeh in kotlih na pelete če jih primerjamo z izpusti peči na zemeljski plin (ali bioplin). Pri novejših kotlih vgrajeni elektrostatični filtri znatno zmanjšajo izpuste prašnih delcev. Popolno avtomatizirane peči zahtevajo le polnjenje zalogovnika s peleti. Vse ostalo peč naredi sama. Peč se avtomatsko prižge, dovaja pelete v gorilnik s pomočjo polža, ter avtomatsko prilagaja moč peči, da je temperatura zraka v prostoru takšna kot je nastavljena na sobnem elektronskem termostatu.
== Potencial globalnega segrevanja, trajnost in pomisleki v zvezi z življenjskim ciklom ==
Nekateri menijo, da je uporaba lesnih peletov in njihov vpliv na podnebje sporna, čeprav je znano, da imajo goriva iz biomase (vključno z lesnimi peleti in drugimi lesnimi gorivi) na splošno v svojem življenskem ciklu, bistveno nižje neto izpuste ogljikovega dioksida kot ekvivalenti fosilnih goriv. Emisij ogljikovega dioksida je kar do 98% manj. Vendar pa je potrebno poudariti, da kadar ni zagotovljeno trajnostno upravljanje biomase, lahko ogljikove emisije presegajo emisije pri izgorevanju zemeljskega plina.
Nekateri trdijo da žagovina kot vir za izdelavo peletov ne bi prispevala k toplogrednim plinom in da se pri kurjenju lesnih peletov v zrak izpušča ogromne količine CO2. Sekundarne emisije v zvezi s proizvodnjo lesnih peletov imajo prav tako vpliv na podnebje, saj je potrebno les posekati, proizvesti pelete in jih dostaviti končnemu kupcu. Ti argumenti kažejo kako pomembno je uporabiti primere dobrih praks v industriji. Tako na primer za pogon strojev in transport lahko uporabimo biodizel, za sušenje lesa v sušilnicah sončno toplotno energijo in na ta način zmanjšamo te negativne zunanje vplive na minimum. Zelo dobra praksa je tudi izdelava lesnih peletov kot stranski produkt iz ostankov žagovine v lesni industriji.
Zagovorniki uporabe lesnih pelet kot biogoriva pa nasprotno trdijo da je izpust CO2 pri kurjenju žagovine, ki jo pridobijo iz gozdov, CO2 nevtralno. Ogljik v gozdu kroži. Pri rasti biomase se s pomočjo fotosineze iz zraka veže v biomasi, pri propadanju lesa pa se v procesu gnitja ponovno sprošča v zrak. Nedvomno izgorevanje lesnih pelet povzroča izpuste ogljikovega dioksida, vendar pa ima zelo majhen vpliv, saj bo ogljikov dioksid, ki se je sprostil pri izgorevanju uporabljen pri rasti novih dreves. Ta proces traja približno 15 let (pri drevesih) in le eno sezono pri biomasi iz npr sezonskih pridelkov.
Če bi prišlo do množične uporabe lesne biomase kot goriva, obstaja nevarnost da gozdov ne bi bilo možno trajnostno ohranjati. To bi bilo še posebej nevarno, če bi les uporabljali v velikih sistemih za proizvodnjo električne energije. V Sloveniji imamo biomase dovolj, saj smo ena redkih držav, ki ima pozitiven prirast biomase in se gozd celo razrašča.
{{tech-stub}}
[[Kategorija:Biogoriva]]
| |||