Antigona (Smole): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Hitro dodajanje kategorije "Slovenska dramatika" (z uporabo orodja HotCat) |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
'''Antigona''' je [[drama]] [[Slovenija|slovenskega]] [[dramatik]]a [[Dominik Smole|Dominika Smoleta]], ki je nastala leta 1960.▼
▲'''Antigona''' je [[drama]] [[Slovenija|slovenskega]] [[dramatik]]a [[Dominik Smole|Dominika Smoleta]].
__TOC__
== Primerjava med Smoletovo in Sofoklesovo ''Antigono'' ==
V ''Antigoni'' je Smole obdelal isto snov kot že starogrški dramatik [[Sofokles]], le da jo je Smole videl po svoje in oblikoval v moderno filozofsko, [[poetična drama|poetično dramo]]. Tolikšno ponavljanje te mitske zgodbe priča, da je bistveni problem [[Ojdip]]ove hčere prisoten v vseh dobah: gre za spopad med nenapisanim (božjim) zakonom in osebnim etičnim čutom na eni strani (Antigona) ter državnimi oziroma vladarskimi zakoni na drugi strani (Kreon).
Posebnost Smoletove drame je, da se [[Antigona]] sploh ne pojavi na sceni, kljub temu pa je središče, saj vsi govorijo o njej in mrtvem [[Polinejk]]u. Sprva predstavlja Antigonino idejo v drami njena sestra [[Ismena]] (pri Smoletu glavna ženska oseba), vendar se ta pozneje podredi politiki strica, kralja [[Kreon]]a oziroma na kompromisih temelječi vsakdanji življenjski praksi. Antigona ob svoji osebni neprisotnosti toliko lažje predstavlja »čisto« idejo iskanja in upora ter čvrsto [[etika|etično]] držo. Je tudi nosilka znanega stavka iz Sartrove drame ''Za zaprtimi vrati'': »Človek je to, kar je v življenju počel.« Drama se
== Vsebina ==
Vrstica 25 ⟶ 23:
Antigonina vera, da ravna pravilno, je tako trdna, da je ne morejo zlomiti niti hudi telesni napori. Ismena pa počasi omaguje.
Ko Kreon pod vplivom [[alegorija|alegoričnih]] [[sanje|sanj]] prekliče dovoljenje za skrivni pokop Polinejka in Ismeni prizna Stražnikov umor, se le-ta v strahu pred posledicami, ki jih nosi kršitev ukaza, ukloni Kreonovi volji. Tako Smole Ismeno spremeni v Antigonino nasprotnico, Ismena pa je tudi prva, ki Antigono proglasi za blazno.
=== Tretje dejanje ===
Antigona še naprej vztrajno išče bratovo truplo, pri iskanju pa se ji pridruži tudi Paž. Vse to vznemirja dvor in ljudstvo, ki zahteva, da Antigona preneha z iskanjem, saj se vsi bojijo, da bi vendarle našla Polinejka. Tako Kreon veli, naj o obstoju ali neobstoju odloči [[Delfski orakelj|delfsko preročišče]], a ker je to na strani oblasti, Polinejkov obstoj zanika. Tako si vsi oddahnejo, dokler Paž ne oznani, da je Antigona našla brata. Antigono tako čaka smrt, kljub temu pa se drama zaključi optimistično, saj bo Antigonino misel nadaljeval Paž. O tem pričajo tudi besede, ki jih izgovori Teiresias: »Držite paža! On je še živ! Lovite ga, paž je še zmeraj živ!«<ref>Smole, D. (1995): ''Antigona.'' Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 81.</ref>
== Opombe ==
{{opombe}}
== Viri ==
| |||