Retoromanščina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 2:
|familycolor=lawngreen
|states=[[Slika:Flag of Switzerland.svg|15px]] [[Švica]]|region=[[Graubünden]]
|speakers=35
|family=[[indoevropski jeziki|indoevropski]]<br />
[[romanski jeziki|romanski]]<br />
Vrstica 16:
}}
'''Retoromanščina''' je [[romanski jezik]], ki je eden od štirih [[uradni jezik|uradnih jezikov]] v [[Švica|Švici]] (poleg [[nemščina|nemščine]], [[francoščina|francoščine]] in [[italijanščina|italijanščine]]). Spada v skupino [[retoromanski jeziki|retoromanskih jezikov]] in naj bi se razvila iz [[ljudska latinščina|ljudske latinščine]], ki so jo govorili rimski zavojevalci tega zemljepisnega območja. Zato je sorodna francoščini, [[oksitanščina|oksitanščini]] in [[lombardščina|lombardščini]], drugim [[romanski jeziki|romanskim jezikom]] pa v manjši meri.
Retoromanščino govorijo zlasti v [[Švicarski kantoni|švicarskem kantonu]] [[Graubünden]] (Grisons).
[[Popis prebivalstva|Popis]] leta 2000 je v kantonu Graubünden naštel 35.095 govorcev,<ref name="SFC2K">{{cite web|url=http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/de/index/infothek/lexikon/bienvenue___login/blank/zugang_lexikon.Document.62669.xls |title=Popis prebivalstva 2000 |date= |accessdate=8. 8. 2010}}</ref> ki od vseh jezikov najbolj obvladajo retoromanščino, ter 61.815, ki jo uporabljajo med vsemi jeziki najpogosteje.<ref>[http://www.liarumantscha.ch/Linguistic_geography.352.0.html?&L=2</ref> Govori jo 0,9 % celotnega švicarskega prebivalstva (torej od 7,7 milijona prebivalcev), s čimer zaseda zadnje mesto med uradnimi jeziki glede na število govorcev.
== Narečja ==
Retoromanščina je krovni naziv za več sorodnih narečij južne Švice, ki vsa spadajo v retoromansko [[jezikovna družina|jezikovno družino]]. Drugi sorodni narečji/jezika govorijo na severu Italije ([[ladinščina|ladinščino]] na [[Južna Tirolska|Južnem Tirolskem]] (okoli 22.550 govorcev), [[furlanščina|furlanščino]] pa severovzhodnem predelu Italije (med 550.000 in 595.000 govorcev)).
Med pet večjih retoromanskih narečij spadajo:
* 3 renska narečja:
**''sursilvansko narečje'' — doline ob Prednjem Renu (''Vorderrhein'' oz. ''Rain anteriur''): [[Lumnezia]], [[Foppa]], [[Cadi]] (''[[Surselva]]'')
**''sutsilvansko narečje'' — doline ob Zadnjem Renu (''Hinterrhein'' oz. ''Rain posteriur''): [[Plaun]], [[Tumliasco]], [[Schons]] (''[[Sutselva]]'')
**''surmiransko narečje'' — doline rek [[Julia (reka)|Julia]] in [[Albula]]: [[Surses]], [[Sutses]] (''Surmeira'')
* 2 engadinski (ladinski) narečji:
**''putersko narečje'' — zgornja dolina reke [[Engadin]] (''Engiadin' Ota'')
**''valladersko narečje'' — spodnja dolina reke Engadin (''Engiadina Bassa'') in dolina [[Müstair]]
Engadinski narečji včasih imenujejo tudi z izrazom ladinski narečji, ker so njihovi govorci ohranili besedo ''ladin'' za poimenovanje svojega jezika. Sicer se ladinščina uporablja za poimenovanje sorodnega retoromanskeha jezika v italijanskih Dolomitih.
== Viri ==
{{seznam_referenc}}
{{lang-stub}}
| |||