Biotit: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Dopolnjen uvod |
Lastnosti, nahajališča, uporaba |
||
Vrstica 51:
Ime je dobil po francoskemu [[fizik]]u Jean-Baptistu Biotu (1774-1862), ki je preučeval optične lastnosti sljud in odkril nekaj njihovih edinstvenih lastnosti.
==Lastnosti==
Biotit ima podobne lastnosti kot drugi sljudni minerali: zelo popolno osnovno [[razkolnost]] in elastično lamelasto strukturo, ki se zlahka lušči. Kristalizira v [[monoklinski kristalni sistem|monoklinskem]] [[kristalni sistem|kristalnem sistemu]] s ploščičastimi do prizmatičnimi kristali z jasnimi pinakoidnimi zaključki. Ima štiri prizmatične in dve pinakoidni ploskvi in tvori psevdoheksagonalne kristale. [[Lom (mineralogija)|Lom]] je neraven in zaradi popolne razkolnosti težko prepoznaven. Barva je zelenkasta do rjava ali črna. Barva preperelega biotita je lahko tudi rumena. Lahko je prozoren do neprozoren, ima steklast so bisern [[sijaj (mineralogija)|sijaj]] in sivo do belo [[barva črte (mineralogija)|barvo črte]]. Veliki kosi biotita imajo zaradi listnate strukture pogosto videz knjige.
==Nahajališča==
Biotit se pojavlja v zelo različnih [[magmatska kamnina|magmatskih]] in [[metamorfna kamnina|metamorfnih kamninah]] in okoljih in je bistven mineral v nekaterih različkih [[lamprofir]]ja. Priložnostno se ga najde v velikih cepljivih kristalih, predvsen [[pegmatit]]skih žilah v [[Nova Anglija|Novi Angliji]], [[Virginija|Virginiji]] in [[Severna Karolina|Severni Karolini]]. Biotit je pomembna sestavina mnogih metamorfnih škriljevcev.
V [[Slovenija|Sloveniji]] se biotit najde na Kranjski rebri, [[Pohorje|Pohorju]] in [[Strojna|Strojni]].<ref>R. Vidrih, Svet mineralov, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana (2002), str. 97.</ref>
Največji dokumentirani monokristali biotita so bile 7 m<sup>2</sup> velike plošče, ki so jih odkrili v Ivelandu na [[Norveška|Norveškem]].
==Uporaba==
Biotit se pogosto uporablja pri kalij-argonskem ali argon-argonskem datiranju nastanka kamnin. Argon namreč pri visokih temperaturah zlahka uhaja iz biotitove kristalne strukture. Metodi sta za mnoge kamnine uporabni samo za določanje minimalne starosti. Uporaben je tudi za ugotavljanje temperaturne zgodovine metamorfnih kamnin, ker je delitev [[železo|železa]] in [[magnezij]]a med biotitom in [[granat]]om občutljiva na temperaturo.
Biotit nima nobene praktične uporabnosti.<ref>Navaid Shabir Qazi, Natural resource conservation and environment management, 2008, str. 156, ISBN 8131304043 [http://books.google.com/?id=XfUVyq4zt9IC&pg=PA156]</ref>
==Sklici==
Vrstica 60 ⟶ 75:
* Lévy, 1837, u. a. In: V.M. Goldschmidt, Atlas der Krystallformen, 1913-1923 (Glimmer-Gruppe (Biotit, Muscowit u. A.))
==Glej tudi==
{{sci-stub}}[[Kategorija:Magnezijevi minerali]]▼
* [[Seznam mineralov]]
* [[Seznam mineralov v Sloveniji]]
[[Kategorija:Železovi minerali]]
[[Kategorija:Kalijevi minerali]]
| |||