Granodiorit: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: 250px|thumb|Vzorec granodiorita (Massif Central, [[Francija]] [[Slika:Granodiorite pmg ss 2006.jpg|250px|thumb|Mikrofotografija tanke re... |
nadaljevanje |
||
Vrstica 2:
[[Slika:Granodiorite pmg ss 2006.jpg|250px|thumb|Mikrofotografija tanke rezine granodiorita iz [[Slovaška|Slovaške]] v polarizirani svetlobi]]
'''Granodiorit''' je intruzivna [[magmatska kamnina]] (globočnina) podobna [[granit]]u, vendar vsebuje več [[plagioklaz]]a kot [[ortoklaz]]a. Uradno je definiran kot faneritska magmatska kamnina z več kot 20 volumskimi odstotki [[kremen]]a (SiO<sub>2</sub>), v glinencih pa je najmanj 65% plagioklaza. Običajno vsebuje veliko biotitne [[sljuda|sljude]] in [[amfibol]]a in je zato temnejši od granita. Sljuda ima lahko dobro formirane heksagonalne, amfibol pa igličaste kristale.
==Zgodovina==
Izraz granodiorit je prvi uporabil G.F. Becker leta 1893 na zemljevidih Gold Belt v Sierri Nevadi. Kamnino je prvi opisal W. Lindgren leta 1893.
==Opis==
Granodiorit je praviloma grobo ali srednje zrnata kamnina od sive do belo sive barve. V granodioritih porfiritskega tipa z neenakomerno velikostjo zrn lahko kristali glinenca dosežejo velikost do nekaj centimetrov. Smeri zrn mineralov so navidezno neurejene, podrobnejše preiskave pa vendarle pogosto pokažejo urejeno teksturo glinencev. Za kamnine magmatskega izvora takšna tekstura ni nič nenavadnega.
==Mineralna sestava==
Granodiorit vsebuje granitne glinence, kremen in sljude, zato ga je precej težko ločiti od granita. V nasprotju z granitom vsebuje bistveno več [[plagioklaz]]a kot kalijevega glinenca. Vsebnost plagioklaza v glinencih je 65-90%, značilna vsebnost kremena pa 20-60 volumskih %. Vsebnost mafičnih mineralov je ponavadi višja kot v granitu. Med mafičnimi minerali sta najpogostejša [[rogovača]] in [[biotit]], ki dajeta granodioritu nekoliko temnejšo barvo. Granodiorit je zaradi večje vsebnosti [[železo|železa]] in [[magnezij]]a vezni člen med granitom in dioritom (kremenovim dioritom), kar pove že samo ime.
Med spremljajočimi minerali so najpogostejši [[alanit]], [[apatit]], [[titanit]] in [[cirkon]], včasih tudi [[epidot|epidot]] in [[cojzit]]. Granodiorit je kot neprozoren rudni mineral pogosto podoben [[ilmenit]]u in [[magnetit]]u.
Granodioriti z manj kot 5% temnih mineralov, predvsem biotita in rogovače, so levko-granodioriti, tisti z več kot 25% pa mela-grandioriti.
==Mineralna sestava==
Granodioriti imajo najpogosteje naslednjo sestavo (v volumskih odstotkih):
* kremen: 19 – 26 %
* alkalni glinenec: 17 – 21 %
* plagioklaz: 44 – 48 %
* biotit: 3 – 10 %
* rogovača: 0 – 7%
* klinopiroksen: prisoten v izjemnih primerih
* spremljajoči minerali in rudnine: do 1,5 %
{{sci-stub}}
| |||
