Redakcija: 20:41, 18. november 2010 uredi Mahone~slwiki (pogovor \| prispevki) 8 urejanj →‎Tekoči mozaik ← Starejše urejanje		Redakcija: 20:41, 18. november 2010 uredi razveljavi Mahone~slwiki (pogovor \| prispevki) 8 urejanj →‎Tekoči mozaik Novejše urejanje →
Vrstica 6: Struktura in kemijska sestava [[plazmalema\|plazmaleme]] je enaka strukturi in sestavi membran, ki obkrožajo [[celična organela\|celične organele]] in druge znotrajcelične strukture. Osnova je [[lipidna dvojna plast]], membrano kot celoto pa pogosto opisujejo kot »tekoči mozaik«, dvodimenzionalno [[tekočina\|tekočino]] lipidnih molekul, ki lahko prosto [[difuzija\|difundirajo]], v njej pa so vgrajeni [[protein]]i. Nekateri od proteinov se membrane le dotikajo (''ektrinzični proteini''), drugi pa so vanjo vgrajeni ali jo celo prebadajo (''intrinzični proteini'', npr. [[integralni membranski protein]]i). [[Glikoprotein]]i imajo na zunajcelični del vezane verige [[ogljikovodik]]ov. Celice lahko aktivno spreminjajo kemijsko sestavo membrane in s tem vzdržujejo njeno fluidnost ne glede na nihanje [[temperatura\|temperature]]. Pri reguliranju fluidnosti membrane so posebej pomembne molekule [[holesterol]]a. Membrana se lahko giblje horizontalno (lateralna difuzija), vertikalno (flip-~~flp~~flop način, pri katerem se fosfolipidi iz plazmatskega sloja prenesejo v eksoplazmatski sloj pod vplivom encima fluktaze), posamezni fosfolipidi lahko rotirajo okrog svoje osi. Lateralna difuzija je odvisna predvsem od tipa fosfolipida. Nenasičene maščobne kisline v hidrofobnem repku fosfolipida omogočajo fluidnost membrane, nasičene maščobne kisline pa rigidnost (trdnost) membrane. Temperatura poveča fluidnost membrane (ker se s temperaturo poveča kinetična energija molekul), vendar se to pri homeotermnih organizmih ne dogaja, saj bi z znatnim povečanjem (>45°C) ali zmanjšanjem (<30°C) temperatura povzročila koagulacijo ali denaturacijo nekaterih pomembnih proteinov v membrani. Najbolj na fluidnost vpliva vsebnost holesterola, ki se ujame med posamezne fosfolipide. Vsebnost holesterola lahko predstavlja 3 fazne stopnje biološke membrane: - SOL stanje (tekoče neurejeno stanje): v membranskem predelu je malo holesterola in mnogo fosfolipidov (razen sfingolipida). Membrana v sol stanju je fluidna, fosfolipidi so neurejeni, ker so predvsem iz nenasičenih maščobnih kislin. - GEL stanje (tekoče urejeno stanje): v membranskem predelu je mnogo holesterola in mnogo sfingolipidov. Membrana v gel stanju je bolj viskozna, bolj rigidna in želatinozna, ker se holesterol trdno veže med sfingolipide, saj imajo le-ti nasičene maščobnokislinske repke.

Celična membrana: Razlika med redakcijama