Schulverein: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
novo |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 5:
Na Slovenskem je organizacija delovala predvsem v smeri iz 2 smeri: iz [[Gradec|Gradca]] proti [[Maribor|Mariboru]] in po Dravski dolini na [[Štajerska (vojvodina)|Štajerskem]] ter iz [[Celovec|Celovca]] prek [[Jesenice|Jesenic]] na [[Kranjska|Kranjsko]]. Na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] njeno delovanje zardi ponemčevalnega delovanja šol skoraj ni bilo potrebno.
Prvo šolo na Štajerskem so odprli v [[Pekre|Pekrah]] leta 1882. Društvo je imelo svoje šole tudi v [[Sevnica|Sevnici]], [[Sladki Vrh|Sladkem Vrhu]], [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]] (tudi vrtec), Studencih (zdaj Maribor, tudi vrtec), na [[Muta|Muti]], [[Radlje ob Dravi|Radljah ob Dravi]] (tudi vrtec), v [[Vuzenica|Vuzenici]], v [[Konjicah|Slovenske Konjice]], na [[Pragersko|Pragerskem]], [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenartu]], [[Ceršak|Ceršaku]], [[Pekel, Maribor|Peklu]] pri Mariboru in [[Šentilj]]u. Finančno je organizacija podprla gradnjo šolskih poslopij v [[Krčevina|Krčevini]], [[Razvanje|Razvanju]], [[Vurberk|Vurberku]], [[Kapelski Vrh, Radenci|Kapelskem Vrhu]], [[Kungota|Kungoti]], [[Svečina|Svečini]] ter v predmestjih Maribora ( [[Tezno]], [[Pobrežje, Maribor|Pobrežje]], [[Radvanje]]). Do 1918 je Schulverein na Štajerskem zgradil 17 lastnih šol, 26 šol pa podprl, zlasti pri zidavi šolskih poslopij. Vzdrževal je 13 nemških šol in vrtec, več kot 100 šolam pa dajal finančno podporo. Veliko denarja za to dejavnost so zbrale podružnice Schulvereina na slovenskem Štajerskem, 1910 je imelo društvo 48 podružnic, 1914 pa že 65.
Schulverein je deloval tudi na Kranjskem, kjer je imel leta 1914 37 podružnic. Deloval je predvsem v industrijskih naseljih ([[Tržič]], Jesenice in [[Ljubljana]] in na obrobju [[Kočevarji|kočevskega narodnega otoka]] s šolami v [[Laze|Lazah]], [[Vrčice|Vrčicah]], [[Ovčjak]]u, Svetlem Potoku, [[Rodine|Rodinah]], [[Grčarice|Grčaricah]], [[Verdun pri Uršnih selih|Verdunu]] in na [[Škrilje|Škrilju]]. Šolski poslopji v [[Ovčjak|Ovčjaku]] in [[Svetli Potok|Svetlem Potoku]] sta bili zgrajeni večinoma iz prispevkov domačinov, ki prispevali gradbeni material, denar in opravili brezplačno delo. V Ljubljani, [[Kočevje|Kočevju]] in [[Zagorje ob Savi|Zagorju ob Savi]] je imel Schulverein otroške vrtce.
| |||