Dominik Smole: Razlika med redakcijama

Dominik Smole je že kot srednješolec [[poezija|pesmi]] in kratko [[proza|prozo]] objavljal v gimnazijskem zborniku ''Prvo klasje''. Leta [[1946]] je v ''Mladinski reviji'' izšlo njegovo prvo natisnjeno delo ''Pravljica o Lepoti, Dobroti in Ljubezni''. Najprej se je uveljavil kot pripovednik, šele kasneje kot dramatik. Med letiletoma [[1954]] in [[1957]] je objavljal v revijah prozo, leta [[1958]] pa je izšel njegov edini [[roman]] ''Črni dnevi in beli dan'', ki je postal književna predloga [[scenarij]]a za [[film]] [[Boštjan Hladnik|Boštjana Hladnika]] [[Ples v dežju]].

Smole je eden naših najpomembnejših eksistencialističnih pripovednikov in dramatikov, ki so mu za zgled [[Jean-Paul Sartre|Sartre]], [[Albert Camus|Camus]] pa tudi [[August Strindberg|Strindberg]]. Nastopil je kot pisatelj subtilnih psiholoških [[novela (književnost)|novel]], ki izražajo eksistencialistični pogled na človeka, v pripovednem izrazupaizrazu pa jih označujejo elementi [[Nadrealizem|nadrealizma]]. Očitno je, da je zavzemal do aktualne umetniške in družbene dejavnosti polemično in satirično stališče. Njegov najbolšinajboljši pripovedni tekst je roman ''Črni dnevi in beli dan'', ki je nastal iz že prej objavljenih Smoletovih novel. Roman je polemika s sistemom apriornih vrednot (črni dnevi), ki se končuje z antitezo novega spoznanja o človeku in njegovem smislu (beli dan). Dogodkov v romanu pravzaprav ni in zgodba je skromna, saj gre za odtujenega junaka in njegove odnose do drugih ljudi.