Daniel Ortega: Razlika med redakcijama

odstranjenih 670 zlogov ,  pred 9 leti
odstranjena verjetno skopirana vsebina - glej Wikipedija:Težave z avtorskimi pravicami/Uporabnik Feniks, napisano na novo
m (pp AWB)
(odstranjena verjetno skopirana vsebina - glej Wikipedija:Težave z avtorskimi pravicami/Uporabnik Feniks, napisano na novo)
|predecessor3 = [[Francisco Urcuyo]]
|successor3 = Funkcija ukinjena
|birth_date = {{birthdatum daterojstva andin agestarost|1945|11|11|df=y}}
|birth_place = [[La Libertad, Chontales]], [[Nikaragva]]
|spouse = [[Rosario Murillo]]
|party = [[Sandinistična narodna osvobodilna fronta]] (FSLN)
}}
 
'''José Daniel Ortega Saavedra''', [[Nikaragvanci|nikaragovski]] [[revolucionar]] in [[politik]], [[11. november]] [[1945]], [[La Libertad, Chontales]], [[Nikaragva]].
 
Rodil se je v družini, ki je nasprotovala režimu diktatorja [[Anastasio Somoza Debayle|Anastasia Somozo Debayla]] in tudi sam je bil kot najstnik zaradi političnih akcij aretiran. Kmalu se je pridružil sandinistični narodni osvobodilni fronti (Frente Sandinista de Liberación Nacional, FSLN) in bil leta 1967 zaprt zaradi udeležbe pri ropu banke. Po izpustitvi so ga izgnali na [[Kuba|Kubo]], kjer je nekaj mesecev treniral [[gverilsko bojevanje]] in se kasneje skrivoma vrnil v Nikaragvo. Ko so sandinisti strmoglavili Debayla, je Ortega postal del petčlanske Hunte za nacionalno obnovo, ki je imela v tistem času glavno politično vlogo znotraj FSLN. Po odstopu nekaterih drugih članov je Ortega postal ''[[de facto]]'' [[vodja države]].
Daniel Ortega se je rodil v družini srednjega sloja, njegova starša pa sta nasprotovala režimu [[Anastasio Samoza|Anastasia Somoze]]. Tudi sam je bil zaradi svojih političnih akcij pri 15 letih aretiran.
 
Leta 1963 se je vpisal na univerzo centralne Amerike v [[Managua|Managui]] in se kmalu pridružil, takrat še podtalni organizaciji, sandinistični narodni osvobodilni fronti (Frente Sandinista de Liberación Nacional), ki jo je od leta [[1967]] tudi vodil. Kmalu po imenovanju za vodjo FSLN-ja so ga aretirali. V zaporu je ostal do leta [[1974]], ko so ga zamenjali za nekaj [[talci|talcev]], ki jih je imel FSLN zajete. Ko je julija [[1979]] Somozo FSLN odstavil z oblasti, je Ortega postal eden od petih članov [[hunta|hunte]] za nacionalno rekonstrukcijo. Ostali štirje so bili sandinist [[Moisés Hassan]], pisatelj [[Sergio Ramírez Mercado]], poslovnež [[Alfonso Robelo Callejas]] in novinarka [[Violeta Barrios de Chamorro]]. Ker je FSLN vladal hunti, sta Robelo in Chamorro odstopila, Ortega pa je postal de facto vodja države.
 
Ko so sandinisti prevzeli oblast, so iskreno upali, da bodo lahko v svoji državi po [[Augusto César Sandino|Sandinovih]] idejah izpeljali socialno in politično [[revolucija|revolucijo]] ter ustvarili demokratično, socialistično družbo, temelječo na lokalni samoupravi. Kot pravi [[revolucionar|revolucionarji]] so se odločno lotili [[nacionalizacija|nacionalizacije]], omejili so vpliv tradicionalnih središč moči, med njimi tudi [[Katoliška cerkev|cerkve]], ter se v zunanji politiki tesneje oprli na komunistično [[Kuba|Kubo]] in takrat še močno [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Američanom to ni bilo pogodu, ocenili so, da gre za prodor [[komunizem|komunizma]] na ameriško celino. Ko je leta 1981 postal njihov predsednik konservativni desničar [[Ronald Reagan]], je sklenil organizirati protirevolucionarje. Z velikim denarjem je podprl ustanavljanje »contrasov«, protirevolucionarnih skupin, ki so na nikaragovskem podeželju začeli sejati nasilje. Začela se je [[državljanska vojna]], ki se je vlekla, vse dokler so bili sandinisti na oblasti.
 
Novembra [[1984]] je razpisal predsedniške [[volitve]], na katerih je dobil 63 odstotkov glasov in [[10. januar]]ja [[1985]] prisegel kot predsednik. Pet let kasneje je na predsedniških volitvah izgubil proti Violeti Barrios de Chamorro, glavna vzroka za to pa sta bili velika gospodarska kriza in kruta državljanska vojna. Tudi leta [[1996]] in [[2000]] se je znova potegoval za predsedniški položaj, a je bil na obeh volitvah poražen. Novembra [[2006]] je Ortega vnovič zmagal na predsedniških volitvah.
 
Sandinisti so pričeli s temeljito obnovo države po načelih [[socializem|socialističnega]] [[samoupravljanje|samoupravljanja]] in močno omejili vpliv tradicionalnih središč moči, vključno s [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvijo]]. Tesnejše povezovanje s [[komunizem|komunističnima]] Kubo in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] ni bilo pogodu vodstvu [[Združene države Amerike|ZDA]], ki je dogajanje razumelo kot prodor komunizma na [[Amerika|ameriško celino]]. [[Ronald Reagan|Reaganova]] administracija je tako preko [[Centralna obveščevalna agencija|Cie]] pričela financirati protirevolucionarne skupine, tako imenovane »kontraše« (''Contras''). Izbruhnila je krvava [[državljanska vojna]], ki se je vlekla do konca vladavine sandinistov.
 
Leta 1984 je Ortega razpisal predsedniške volitve, na katerih je prejel 67 % glasov in 10. januarja 1985 zaprisegel kot [[predsednik Nikaragve]]. Volitve so mnogi opazovalci opisali kot »najsvobodnejše volitve v zgodovini države«. Na naslednjih volitvah leta 1990 ga je premagala [[Violeta Chamorro]]; izgubil je tudi volitve v letih 1996 in 2001, a je ostal vpliven ter znova zmagal na volitvah leta 2007.
 
{{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}}