Trapezundsko cesarstvo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: az:Trabzon İmperiyası |
m robot Spreminjanje: az:Trapezund İmperiyası; kozmetične spremembe |
||
Vrstica 19:
|
|image_map = ShepherdByzempire1265.jpg
|image_map_caption = Trapezundsko cesarstvo in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 <br />(William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911)
|
|capital = [[Trabzon|Trapezund (Trabzon)]]
Vrstica 32:
}}
'''Trapezundsko cesarstvo''' ([[grščina|grško]] Βασίλειον τής Τραπεζούντας, Basileion tis Trapezountas, [[turščina|turško]] Trabzon İmparatorluğu), nasledstvena država [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], ki so jo ustanovili [[Grki]] na južni obali [[Črno morje|Črnega morja]] po padcu [[Bizantinsko cesarstvo|
== Ustanovitev ==
Prihod [[križarji|križarjev]] pred glavno mesto Bizantinskega cesarstva v četrtem križarskem pohodu leta [[1203]] je v cesarstvu povzročil popolno razsulo. Brata Aleksej in David (Megas) Komnen, ki sta po uboju svojega starega očeta cesarja [[Andronik I. Komnen|Andronika I.]] in očeta Manuela leta [[1085]] z materjo Rusudano pobegnila iz [[Bizantinsko cesarstvo|
Ko je Aleksej Komnen izvedel, da so križarji aprila 1204 osvojili Bizanc, je upal, da ga bodo takrat še svobodne bizantinske azijske province priznale za svojega vladarja. Ko je njegov načrt propadel, je napovedal vojno konkurenčnemu [[Nikejsko cesarstvo|Nikejskemu cesarstvu]] in razširil cesarstvo ob črnomorski obali proti zahodu do [[Sinop]]a in Herakleje Pontike, ki je postala najzahodnejše mesto v cesarstvu. Njegovo oblast je priznal tudi del polotoka Krim na severni obali Črnega morja.
Vrstica 52:
== Državna ureditev ==
Ko je [[Aleksej I. Megas Komnen]] ustanovil Trapezundsko cesarstvo, si je nadel tradicionalni vladarski naslov bizantinskih cesarjev »''cesar in avtokrat Rimljanov''«. Kasneje so cesarji pod pritiskom obnovljenega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] naslov spremenili v »''cesar in avtokrat celega vzhoda, Iberije (Gruzije) in prekmorskih provinc (Krima)''«. Cesarji so kljub dogovoru ves čas obstoja cesarstva vzdrževali politično utvaro, da so bizantinski vladarji v izgnanstvu. Cesarjeva oblast, ki je bila na začetku absolutna, se je med državljanjskimi vojnami v [[14. stoletje|14. stoletju]] stalno zmanjševala in prehajala na lokalne fevdalce. Fevdalci so prevzeli velik del državnih pooblastil, tako da je med
Mesto Trapezund (Trabzon) so imeli tujci za kopijo majhnega [[Italija|italijanskega mesta]], ki je po čudežu nastalo na ozemlju, ki so ga obkrožale [[islam|muslimanske države]]. Privid je dodatno krepila stalna prisotnost italijanskih trgovcev in nekateri cesarji, ki so pred koncem življenja prestopili iz pravoslavja v »edino pravo (katoliško) vero«. [[Genova]] je v neposredni bližini mesta celo ustanovila majhno kolonijo, ki je tudi pustila svoje kulturne sledi. Poleg trgovcev so v mesto prihajali tudi raziskovalci, med katerimi sta najbolj znana [[Marko Polo]] in Ruy Gonzalez de Clavijo.
Vrstica 64:
== Propad ==
Neizbežen propad države je že leta [[1437]] napovedal P. Tafur, ki se je čudil, da ima Trapezund samo štiri tisoč vojakov. Nasledniki Alekseja III. - Aleksej IV., Ivan IV. in David, ki je bil poslednji cesar -
Zgodovina Trapezundskega cesarstva in legitimnih cesarjev [[Rimski imperij|Rimskega cesarstva]] se je končala.
Vrstica 101:
* Johannes Bessarion: The praise of Trebizond
* Miller, W., Trebizond: The Last Greek Empire, 1926, ponatis Argonaut Publishers, Chicago, 1968
* [[Fjodor Ivanovič Uspenski]], Iz zgodovine Trapezundskega cesarstva
* Levan Urushadze, The Comnenus of Trabizond and the Bagrationi dynasty of Georgia. — J. »Tsiskari«, Tbilisi, No 4, 1991, pp. 144–148, v gruzinščini
* Sergej Karpov, L' impero di Trebisonda, Venezia, Genova e Roma, 1204-1461. Rapporti politici, diplomatici e commerciali. Roma, 1986, 321 P.
* Sergei Karpov, The Empire of Trebizond and the nations of Western Europe, 1204-1461, Moskva, 1981, 231 pp, v ruščini
* Sergei Karpov, A history of the empire of Trebizond. Saint Petersburg, 2007, v ruščini
* Rustam Shukurov, The Megas Komnenos and the Orient (1204-1461), Sankt
* Bryer, Anthony (1980). The Empire of Trebizond and the Pontos. London: razni ponatisi,
* Anthony Bryer & David Winfield, The Byzantine Monuments and Topography of the Pontos (DOS. XX), vol. 1–2, Washington, 1985
* Anthony Bryer, Peoples and Settlement in Anatolia and the Caucasus, 800–1900, Variorum collected studies series, London, 1988
Vrstica 114:
[[Kategorija:Zgodovina Turčije]]
[[az:
[[be:Трапезундская імперыя]]
[[be-x-old:Трапэзундзкая Імпэрыя]]
|