Trapezundsko cesarstvo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
TXiKiBoT (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: az:Trabzon İmperiyası
Xqbot (pogovor | prispevki)
m robot Spreminjanje: az:Trapezund İmperiyası; kozmetične spremembe
Vrstica 19:
|
|image_map = ShepherdByzempire1265.jpg
|image_map_caption = Trapezundsko cesarstvo in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 <br />(William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911)
|
|capital = [[Trabzon|Trapezund (Trabzon)]]
Vrstica 32:
}}
 
'''Trapezundsko cesarstvo''' ([[grščina|grško]] Βασίλειον τής Τραπεζούντας, Basileion tis Trapezountas, [[turščina|turško]] Trabzon İmparatorluğu), nasledstvena država [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], ki so jo ustanovili [[Grki]] na južni obali [[Črno morje|Črnega morja]] po padcu [[Bizantinsko cesarstvo|BizancBizanca]]a v [[Četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] leta [[1204]].
 
== Ustanovitev ==
 
Prihod [[križarji|križarjev]] pred glavno mesto Bizantinskega cesarstva v četrtem križarskem pohodu leta [[1203]] je v cesarstvu povzročil popolno razsulo. Brata Aleksej in David (Megas) Komnen, ki sta po uboju svojega starega očeta cesarja [[Andronik I. Komnen|Andronika I.]] in očeta Manuela leta [[1085]] z materjo Rusudano pobegnila iz [[Bizantinsko cesarstvo|BizancBizanca]]a v [[Gruzija|Gruzijo]], sta izkoristila razsulo in se poskusila osamosvojiti. Njuna teta, kraljica Tamara Gruzinska, jima je leta [[1204]] dala na razpolago svojo vojsko, s katero sta osvojila mesto [[Trabzon|Trapezund]] (Trabzon) in nekaj ozemlja ob takratni bizantinsko-gruzinski meji. Brata sta se proglasila za zakonita nalednika Bizantinskega cesarstva in Aleksej si je nadel tradicionalni bizantinski vladarski naslov »''cesar in avtokrat Rimljanov''«.
 
Ko je Aleksej Komnen izvedel, da so križarji aprila 1204 osvojili Bizanc, je upal, da ga bodo takrat še svobodne bizantinske azijske province priznale za svojega vladarja. Ko je njegov načrt propadel, je napovedal vojno konkurenčnemu [[Nikejsko cesarstvo|Nikejskemu cesarstvu]] in razširil cesarstvo ob črnomorski obali proti zahodu do [[Sinop]]a in Herakleje Pontike, ki je postala najzahodnejše mesto v cesarstvu. Njegovo oblast je priznal tudi del polotoka Krim na severni obali Črnega morja.
Vrstica 52:
== Državna ureditev ==
 
Ko je [[Aleksej I. Megas Komnen]] ustanovil Trapezundsko cesarstvo, si je nadel tradicionalni vladarski naslov bizantinskih cesarjev »''cesar in avtokrat Rimljanov''«. Kasneje so cesarji pod pritiskom obnovljenega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] naslov spremenili v »''cesar in avtokrat celega vzhoda, Iberije (Gruzije) in prekmorskih provinc (Krima)''«. Cesarji so kljub dogovoru ves čas obstoja cesarstva vzdrževali politično utvaro, da so bizantinski vladarji v izgnanstvu. Cesarjeva oblast, ki je bila na začetku absolutna, se je med državljanjskimi vojnami v [[14. stoletje|14. stoletju]] stalno zmanjševala in prehajala na lokalne fevdalce. Fevdalci so prevzeli velik del državnih pooblastil, tako da je med cesarjem in fevdalci nastalo politično ravnotežje, ki je trajalo vse do propada cesarstva.
 
Mesto Trapezund (Trabzon) so imeli tujci za kopijo majhnega [[Italija|italijanskega mesta]], ki je po čudežu nastalo na ozemlju, ki so ga obkrožale [[islam|muslimanske države]]. Privid je dodatno krepila stalna prisotnost italijanskih trgovcev in nekateri cesarji, ki so pred koncem življenja prestopili iz pravoslavja v »edino pravo (katoliško) vero«. [[Genova]] je v neposredni bližini mesta celo ustanovila majhno kolonijo, ki je tudi pustila svoje kulturne sledi. Poleg trgovcev so v mesto prihajali tudi raziskovalci, med katerimi sta najbolj znana [[Marko Polo]] in Ruy Gonzalez de Clavijo.
Vrstica 64:
== Propad ==
 
Neizbežen propad države je že leta [[1437]] napovedal P. Tafur, ki se je čudil, da ima Trapezund samo štiri tisoč vojakov. Nasledniki Alekseja III. - Aleksej IV., Ivan IV. in David, ki je bil poslednji cesar - so nadaljevali njegovo politiko poročanja hčera z vladarji sosednjih držav. Takšna politika je bila dolgoročno obsojena na neuspeh, ker je medtem v [[Anatolija|Anatoliji]] nastala močna država [[Otomansko cesarstvo|otomanskih]] [[Turki|Turkov]], ki ji je takrat vladal Mehmed II.. Njegov neskrit cilj je bil uničenje vseh ostankov [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. David je sicer sklenil nekaj zavezništev s sosednjimi državami, vendar proti Turkom ni imel prav nobenih možnosti za uspeh. Po mesecu dni obleganja Trapezunda se je [[15. avgust]]a [[1461]] David z družino predal Turkom, ki so mu zagotovili življenje.
Zgodovina Trapezundskega cesarstva in legitimnih cesarjev [[Rimski imperij|Rimskega cesarstva]] se je končala.
Vrstica 101:
* Johannes Bessarion: The praise of Trebizond
* Miller, W., Trebizond: The Last Greek Empire, 1926, ponatis Argonaut Publishers, Chicago, 1968
* [[Fjodor Ivanovič Uspenski]], Iz zgodovine Trapezundskega cesarstva (Ocherki iz istorii Trapezuntskoy Imperii), Leningrad, 1929, 160 pp, v ruščini
* Levan Urushadze, The Comnenus of Trabizond and the Bagrationi dynasty of Georgia. — J. »Tsiskari«, Tbilisi, No 4, 1991, pp.&nbsp;144–148, v gruzinščini
* Sergej Karpov, L' impero di Trebisonda, Venezia, Genova e Roma, 1204-1461. Rapporti politici, diplomatici e commerciali. Roma, 1986, 321 P.
* Sergei Karpov, The Empire of Trebizond and the nations of Western Europe, 1204-1461, Moskva, 1981, 231 pp, v ruščini
* Sergei Karpov, A history of the empire of Trebizond. Saint Petersburg, 2007, v ruščini
* Rustam Shukurov, The Megas Komnenos and the Orient (1204-1461), Sankt Petersburg, 2001, v ruščini
* Bryer, Anthony (1980). The Empire of Trebizond and the Pontos. London: razni ponatisi, ISBN 9780860780625978-0-86078-062-5.
* Anthony Bryer & David Winfield, The Byzantine Monuments and Topography of the Pontos (DOS. XX), vol. 1–2, Washington, 1985
* Anthony Bryer, Peoples and Settlement in Anatolia and the Caucasus, 800–1900, Variorum collected studies series, London, 1988
Vrstica 114:
[[Kategorija:Zgodovina Turčije]]
 
[[az:TrabzonTrapezund İmperiyası]]
[[be:Трапезундская імперыя]]
[[be-x-old:Трапэзундзкая Імпэрыя]]