Pozitronska emisijska tomografija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Opombe in reference: zamenjava predloge, replaced: {{refsez}} → {{opombe}} |
dp |
||
Vrstica 3:
Postopek slikanja poteka tako, da preiskovancem vbrizgajo v [[kri|krvni]] obtok [[radioaktivnost|radioaktivno]] snov, imenovano označevalec, ki se veže na ustrezne tarče v [[možgani]]h. Obroč detektorjev okrog preiskovančeve glave beleži čas in položaj izsevanja [[žarki gama|žarkov gama]], izhajajočih iz radioaktivnih označevalcev, ki razpadajo v možganih. S PET lahko izdelamo cele zemljevide sprememb v lokalnem pretoku krvi v možganih. Take meritve so pokazale, s katerimi možganskimi področji se povezujejo [[senzorični procesi|senozorični]], [[motorični procesi|motorični]] in [[kognitivni procesi]]. PET ima kar nekaj slabosti, glavna izmed njih je gotovo ta,da moramo preiskovancu vbrizgati radioaktivno snov. To pomeni, da pri mnogih ljudeh takega slikanja ne moremo opraviti (gotovo ne pri otrocih in ženskah v rodnem obdobju).<ref>Morris, R. G., & Fillenz, M. (2007). Prvi koraki v nevroznanost, znanost o možganih. Ljubljana: Sinapsa, slovensko društvo za nevroznanost : Izobraževalni in raziskovalni inštitut Ozara.{{COBISS|ID=233017856}}</ref>
Vsebinska razlaga slike, dobljene s PET-om, je odvisna od uporabljenega označevalca, na katerega vežemo radioaktivno snov. Če npr. uporabljamo [[radioaktivni izotop]] [[fluor]]a, ki ga namesto [[kisik]]a vežemo v [[glukoza|glukozo]], bo količina radioaktivnega sevanja, ki je posledica kopičenja tega sledilca ([[fluorodeoksiglukoza|fluorodeoksiglukoze]]), odražala stopnjo presnove v tkivu. Če uporabimo z radioaktivnim izotopom kisika označeno vodo, bo količina sevanja odraz krvnega pretoka. V obeh primerih bomo torej dobili oceno aktivnosti posameznih področij možganov - aktivnejša področja možganov namreč označuje povišana presnova, z večjo porabo glukoze ter večjim pretokom krvi. Z radioaktivnimi izotopi lahko označimo tudi katerokoli drugo spojino, kot so npr. prekursorji [[nevrotransmiter]]jev ([[fluorodop]]a) ali spojine, ki se vežejo na bolezenske odlage beljakovin v možganih. V prvem primeru lahko tako spremljamo privzem, sintezo in sproščanje nevrotransmiterjev, v drugem pa ocenimo morebitno prisotnost patološkega kopičenja beljakovin, denimo povezanih z [[demenca|demenco]] pri [[Alzheimerjeva bolezen|Alzheimerjevi]] in podobnih boleznih.<ref>Valentin Bucik...et al. (2009). Podobe psihologije. Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske
fakultete. {{COBISS|ID=247522560}}</ref>
== Opombe in reference ==
| |||