Redakcija: 19:41, 18. oktober 2010 uredi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje m →‎Novačenje in usposabljanje: pnp, replaced: Krim → Krim AWB ← Starejše urejanje		Redakcija: 23:52, 11. november 2010 uredi razveljavi Xqbot (pogovor \| prispevki) Boti 94.923 urejanj m robot Dodajanje: la:Ianizari; kozmetične spremembe Novejše urejanje →
Vrstica 9: Janičarji so se v številnih pogledih razlikovali od drugih enot osmanske vojske: nosili so [[uniforma\|uniforme]] in tudi v mirnem času vsake tri mesece dobivali redno plačo. Na plačilni dan se je tudi sultan oblekel v janičarsko uniformo, obiskal njihovo vojašnico in kot pripadnik prve janičarske divizije tudi sam prejel plačo. Živeli so v vojašnicah in v mirnem času opravljali policijsko in gasilsko službo. Imeli so svoj vojaški orkester (''mehter''), ki je igral značilno glasbo. Janičarji so bili najprej oboroženi z [[lok (orožje)\|~~lok~~loki]]i. Njihov pomen je izredno zrasel po uvedbi [[strelno orožje\|strelnega orožja]], ker so postali mnogo bolj učinkoviti kot [[konjenica]], ki je bila oborožena z [[meč]]i in [[sulica]]mi. Strelno orožje so dobili že zelo zgodaj, na začetku [[15. stoletje\|15. stoletja]]. V [[16. stoletje\|16. stoletju]] je bilo njihovo osnovno orožje [[mušketa]], uporabljali pa so tudi ročne bombe in lahke [[top]]ove. Izredeno pomembne so bile janičarske pomožne enote, kakršnih druge armade niso imele: pred glavnino vojske so hodile posebne enote za pripravljanje in popravljale cest, postavljanje šotorov in peko kruha, posebne logistične enote (''cebeci'') so skrbele za shranjevanje, vzdrževanje in delitev [[orožje\|orožja]] in [[smodnik]]a, medicinska služba, ki je v mobilnih bolnišnicah potovala za glavnino vojske, pa je skrbela za ranjence in bolnike. Vrstica 19: Prve janičarske enote so sestavljali vojni ujetniki in sužnji. Po letu [[1380]] je začel sultan [[Mehmed I.]] polniti njihove vrste s pomočjo [[krvni davek\|krvnega davka]] (''devşirme''), ki so ga pobirali v človeški obliki. Sultanovi zastopniki so vsako leto zbrali določeno število nemuslimanskih, praviloma krščanskih fantov. Na začetku je bil izbor naključen, kasneje pa so pri novačenju vpeljali zelo strogo selekcijo. Krvni davek ni bil nekaj povsem novega, saj so [[Bizantinsko cesarstvo\|Bizantinci]] že v [[11. stoletje\|11. stoletju]] na področju [[Balkan]]a jemali v vojaško službo vsakega petega dečka, v egiptovskem sultanatu pa so v [[12. stoletje\|12. stoletju]] na enak način jemali fante s [[Krim, Ukrajina\|~~Krim~~Krima]]a in osrednje [[Azija\|Azije]]. Prvi janičarji so bili večinoma [[Grki]] in [[Albanci]]. Običajno so izbrali po enega fanta na 40 hiš, število pa se je spreminjalo glede na potrebe po vojakih. Izbirali so fante med 14 in 18 letom, po potrebi pa tudi mlajše in starejše (8 – 20 let). S širitvijo meja cesarstva so začeli med janičarje vključevati tudi [[Bolgari\|Bolgare]], [[Armenci\|Armence]], [[Bošnjaki\|Bošnjake]] in [[Srbi\|Srbe]], kasneje tudi [[Poljaki\|Poljake]], [[Ukrajinci\|Ukrajince]] in [[Rusi\|Ruse]]. Vrstica 81: Janičarski korpus je bil razdeljen v ''orte'' – [[polk\|regimente]] oziroma [[polk]]e, katerim so poveljevali ''çorbaci''. Vse orte skupaj so sestavljale janičarski korpus, imenovan ''ocak'' (dobesedno: srce). [[Sulejman I.]] je imel 165 ort, njihovo število pa je kasneje naraslo na 196. Vrhovni poveljnik armade je bil sultan, operativni poveljnik korpusa pa aga janičarjev. Korpus je bil razdeljen na tri podkorpuse: * ''çemaat'' (džemaat): obmejne enote s 101 orto * ''beylik'' (bejluk): sultanova telesna straža z 61 ortami * ''sekban'' ali ''seirnen'' s 34 ortami Poleg teh enot je imela armada še 34 ort kadetov (''ajemi''). Vrstica 155: [[kk:Жаңа шерік]] [[ko:예니체리]] [[la:Ianizari]] [[lt:Janyčarai]] [[lv:Janičāri]]

Janičar: Razlika med redakcijama