Enigma (naprava): Razlika med redakcijama

To napravo za šifriranje je razvil [[Nemci|nemški]] [[elektroinženir]] [[Arthur Scherbius]] ([[1878]] - [[1929]]). Za [[izdelek]] je [[23. februar]]ja [[1918]] prejel [[patent]] (DRP 416219). Za izdelavo teh naprav so [[9. julij]]a [[1923]] v [[Berlin]]u ustanovili [[podjetje]] ''Chiffriermaschinen-Aktiengesellschaft''. Proti koncu leta [[1920]] so [[oborožene sile]] začele kazati zanimanje za to napravo, kasneje pa je izginila s civilnega trga.

 

 

V [[čas]]u do konca [[vojna|vojne]] [[1945]] in še kasneje so prihajali v [[uporaba|uporabo]] številni različni [[model]]i Enigme. Najbolj razširjena je bila ENIGMA I, ki so jo od leta [[1930]] uporabljale nemške oborožene sile ([[Reichswehr]]) in kasneje [[Wehrmacht]]. Verjetno je bila med 2. svetovno vojno najbolj uporabljan sistem šifriranja sporočil. ENIGMA I je na prvi pogled videti kot [[pisalni stroj]]. Bistveni sestavni deli so [[tipkovnica]], [[zbir]] zamenljivih šifrirnih [[kolut]]ov in polja z [[luč]]kami za prikaz in stikalna plošča. Koluti so bistveni za šifriranje. Vsak kolut ima na obeh straneh po 26 električnih spojev (po enega za vsako [[črka|črko]] nemške abecede), ki so vsak posebej na tajen način povezani med seboj. Na primer: vhodni spoj za črko A je na izhodu povezan s spojem za črko G in tako naprej. Ko se pritisne tipka na tipkovnici, steče [[električni tok|tok]] iz vgrajene tipkovnice preko kolutov do polja z lučkami. Prižgana lučka je šifra za vneseno črko. Ker se kolut po vsakem pritisku na tipkovnici zavrti, dobi ista črka na različnih mestih odprtega [[besedilo|besedila]] različne šifre. Podobno kot števec kilometrov v avtomobilu.