Enigma (naprava): razlika med redakcijama

dodanih 11 zlogov ,  pred 10 leti
[[Slika:Enigma-rotor-stack.jpg|thumb|right|Trije vrtljivi šifrirni koluti s številkami namesto črk in povratni kolut - deflektor (levo).]]
 
V [[čas]]u do konca [[vojna|vojne]] [[1945]] in še kasneje so prihajali v [[uporaba|uporabo]] številni različni [[model]]i Enigme. Najbolj razširjena je bila ENIGMA I, ki so jo od leta [[1930]] uporabljale nemške oborožene sile ([[Reichswehr]]) in kasneje [[Wehrmacht]]. Verjetno je bila med 2. svetovno vojno najbolj uporabljan sistem šifriranja sporočil. ENIGMA I je na prvi pogled videti kot [[pisalni stroj]]. Bistveni sestavni deli so [[tipkovnica]], [[zbir]] zamenljivih šifrirnih [[kolut]]ov in polja z [[luč]]kami za prikaz in stikalna plošča. Koluti so bistveni za šifriranje. Vsak kolut ima na obeh straneh po 26 električnih spojev (po enega za vsako [[črka|črko]] nemške abecede), ki so vsak posebej na tajen način povezani med seboj. Na primer: vhodni spoj za črko A je na izhodu povezan s spojem za črko G in tako naprej. Ko se pritisne tipka na tipkovnici, steče [[električni tok|tok]] iz vgrajene tipkovnice preko kolutov do polja z lučkami. Prižgana lučka je šifra za vneseno črko. Ker se kolut po vsakem pritisku na tipkovnici zavrti, dobi ista črka na različnih mestih odprtega [[besedilo|besedila]] različne šifre. Podobno kot števec kilometrov v avtomobilu.
 
Če bi odtipkali ''SSSR'', bi dobili kot šifrirano besedilo na primer ''HUTW''. Važno in za šifriranje izredno pomebno je, da se za razliko od enoabecedne zamenjave (kjer se ista črka odprtega besedila vedno prevede v isto črko šifriranega besedila) pri ENIGMI po vsaki vneseni črki spremeni sistem zamenjave (poligrafska substitucija).
Brezimni uporabnik