|
[[Slika:ev10956_Bahamas.A2001312.1600.1km.jpg|thumb|200px|right|Karibsko morje južno od [[Kuba|Kube]]. Severno so [[Bahami]] in [[Florida]], [[15. november]] [[2001]]<br />Slika [[NASA]]/[[Goddardovo središče za vesoljske polete|GSFC]]/[[MODIS]]]]
{{skopirano}}
'''Karíbsko mórje''' je kot [[morje]] del [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] južno od [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]]. Na jugu ga omejujejo [[Venezuela]], [[Kolumbija]] in [[Panama]], na zahodu [[Kostarika]], [[Nikaragva]], [[Honduras]], [[Gvatemala]], [[Belize]] in [[Mehika|mehiški]] [[Jukatan]]ski [[polotok]], na severu otočje [[Veliki Antili|Velikih Antilov]] s [[Kuba|Kubo]], [[Hispaniola|Hispaniolo]], [[Jamajka|Jamajko]] in [[Portoriko]]m, ter na vzhodu [[Mali Antili]].
1. UVOD
Karibsko morje pokriva [[površina|površino]] okoli [[1 E12 m²|2.754.000]] [[kvadratni kilometer|km²]]. Najgloblja točka morja je [[Kajmanski jarek]] med Kubo in Jamajko, [[1 E3 m|7500]] [[meter|m]] pod [[morska gladina|morsko gladino]].
Karibsko morje in Mehiški zaliv, ki se nahaja na njegovi SZ strani in kateri je s Yukatanskim kanalom tudi povezan, tvorita nekakšen podaljšek Severnega Atlantika. Majhen dotok sveže vode in visoka evaporacija sta glavna vzroka, da je voda na površju zelo slana. Območje je prav tako podvrženo izjemno močnim nevihtam in vulkanskim aktivnostim.
2. KARIBSKO MORJE V BESEDI
Leži na južnem delu Ameriškega sredozemskega morja, med obalami Južne in Srednje Amerike, ter Velikih in Malih Antilov. Zajema cca: 1 950 000 kvadratnih kilometrov.
Celotno območje Karibskega morja in še posebej njegovi številni [[otok]]i so znani kot [[Karibi]].
Karibsko morje je velika morska zajeda, ki je na severu globoka več kot 5000 metrov in na jugu nekaj več kot 4000 metrov.
Sestavljata jo dva dela: Kolumbijska in Venezuelska zavala, v kateri se nahaja 3000 metrov globok jarek Grenada. Na vzhodnem delu najdemo nekaj globokomorskih jarkov, med katerimi so najpomembnejši: kotlina Puerto Rico ( 5507 m ), kotlina Santa Kruz ( 4919 m ) in manjša kotlina Sv. Vincenta ( 4120 m ). Na globokomorskem hrbtu, ki se razprostira od severa proti jugu v globini od 1500 metrov in deli prej omenjene kotline, se nahaja otok Aves. Med globokomorskim hrbtom in venezuelsko obalo se nahaja manjši, okoli 2000 metrov globok Venezuelski jarek.
Jukatansko morje deli globokomorski prag, ki se razteza od rta Cruze ( Kuba ) do 16 globoke plitvine Misteriose na severu Jukatanske zavale, v kateri najdemo globine tudi do 4000 metrov. Tu se nahaja tudi kontinentalni rob, ki je izjemno ozek, a nagib proti dnu nenavadno blag. V karibskem morju je ta najpogosteje ozek, razen ob obali Hondurasa, Nikaragve, Venezuele in ob južni obali Kube.
Karibsko morje je z različnimi morji in oceani vezano s številnimi jarki in prekopi:
• Mehiški zaliv – Prelaz Yucatan ( največja globina 2129 m )
• Atlantski ocean – Windward ( 1280 m )
• Atlantski ocean ( jarek Mona ) – Puerto Rico ( 550 m )
• Atlantski ocean – Anegada ( Mali Antili – otok Sombrera in otočja Virgin )
• Tihi ocean – Panamski prekop
{{geo-stub}}
2.1 Zgradba in relief morskega dna
Dno globokomorskih jarkov Karibskega morja so v večini pokrita z rdečo glino, globigerinskim in pteropodnim apnenim muljem. Na robu Malih Antilov ter na globokomorkem pragu med Haitijem in rtom Gracias a Dios prevladuje koralni pesek in mulj.
V mineralni sestavi dna prevladujejo delci vulkanskega nastanka ( vulkanski pepel ), kateri so s pomočjo vetra v času erupcij potovali stotine kilometrov od obale.
Genetsko je čas v Karibskem morju ustvaril globokomorski bazen, kateri je na jugu omejen z Venezuelskimi kordiljerami. Na severni meji, katero predstavljajo Veliki in Mali Antili, so se ohranili deli Antilskih kordiljer.
2.2 Podnebni dejavniki
Zaradi relativno nizkega tlaka zraka se območje Karibskega morja priključuje coni ekvatorialnega slabšega pritiska.
Območje pripada tropskemu klimatskemu tipu, predvsem zaradi padavinskega režima in ne toliko zaradi letnih temperaturnih razlik. ( Dva viška: april – maj, september – oktober. Varira glede na zenitni položaj Sonca )
Skozi celo leto se nahaja pod vplivom severovzhodnih pasatnih vetrov, kateri se zaradi premikanja termičnega ekvatorja poleti spremeni v vzhodni veter. Največjo moč dosegajo v suhem obdobju ( november – marec ) in je bolj stabilen kot v Mehiškem zalivu, kjer ga poleti prekinjajo severni vetrovi.
Letna količina padavin je v veliki meri odvisna od geografskega položaja, ekspozicije in močnejših vetrov. Največja količina padavin je zabeležena v okolici San Juana del Norte ( 6474 mm ) in najmanjša na Yucatanu, Venezueli in Kolumbiji. ( La Guaira 289 mm )
Nevihte so pozimi zelo redke, medtem ko jih je poleti več, predvsem v bližini kopnega. Orkani Karibskega morje so ocenjeni kot najtežje in najmočnejše nevihte Atlantskega oceana. Nastajajo na področju Malih Antilov ali zelo pogosto v zahodnem delu Karibskega morja – južno od otoka Kube. Premikajo se običajno v parabolah, ki seka Male Antile ter se pomikajo vzdolž Velikih Antilov in Floride, medtem ko slabši in ne tako močni orkani opisujejo nepravilno krivuljo, katera se razteza skozi Karibsko morje in Mehiški zaliv proti ravninam južnega dela ZDA. Hitrost vetra v tropskih območjih je le redko večja od 5 vozlov, medtem ko se povečuje s prodiranjem orkana v višje geo.širine. Najpogosteje se pojavljajo od začetka avgusta do konca oktobra ( na vsakih 4 – 5 let ).
Zanimivost – znaki približujočega orkana
• sprememba tlaka zraka
• okoli Sonca in Lune je opaziti obroče
• v času vzhoda in zahoda sonca se nebo obarva temnordečo, vijolično
• prekrivanje neba z belimi oblaki – Cirusi
• povečanje vlage v zraku
• mirno morje
• temni oblaki na horizontu kateri se z veliko hitrostjo približujejo obali
• veter v sunkih
2.3 Lastnosti vode Karibskega morja
Voda na površini Karibskega morja je zelo topla in slana. Spreminja se od 25 stopinj (februar) do 28 ( avgust ). Z globino se temperatura znižuje do 1700 metrov, kjer znaša 4,2 stopinje in se nato ne spreminja več. Hladna globinska voda Atlantika ne more prodreti v Karibsko morje zaradi visokih prelazov ( 1700 – 2300 metrov ).
Karibsko morje je podobno obliki širokega in nepravilnega kanala, ki se na vzhodni strani odpira proti tropskemu delu severnega Atlantika. Poleg površinskih vod, ki prihajajo iz severno in južno-atlantskega morja je v velikih količinah prisotna tudi antarktična voda, kar je lahko opaziti v razliki temperatur in slanosti oz. gostoti.
Slanost vode na površini variira med 35 in 36 promilov, medtem ko je nekoliko manjša samo na območjih izlivov velikih rek v morje.
2.4 Gibanje morske vode
Del severnega Ekvatorialnega in Gvajanskega toka prodira skozi številne prelaze Malih Antilov v Karibsko morje. To gibanje, ki je pod vplivom severovzhodnega pasata se nadaljuje od Malih Antilov do obale Srednje Amerike.
Na celotnem območju ameriške obale od ustja Orinoca do Floride je proces plimovanja izjemno slab. Ta na različnih območjih variira od 0,9 na ustju Orinoca do 3, 70 na obalah San Juana pri Guanaca.
2.5 Flora in Favna
Flora Karibskega morja je predvsem tropska in enolična. V planktonu prevladuje enostavne alge ( Peridineae ). Od kompleksnejših alg najdemo na tem območju alge Sarghassum, katere v zahodnem delu Karibskega morja ustvarjajo področje Sargaškega morja, ki pa je izjemno majhno.
Favna je bogata z mnogimi vrstami – še posebej v plitvih delih okoli otokov. Koralni grebeni obkrožajo obale Kube, Haitija, Puerto Rica, Yucatana, Hondurasa in Malih Antilov. Med koralnimi tvorbami se nahajajo množica različnih mehkužcev ( Molusca ), rakov in rib, predvsem poletušev in morskih psov. Na ustju Orinoca najdemo tudi električno jeguljo. Na odprtem morju živijo nekatere vrste kitov ( Physeter macrocephallus ) in morskih krav ( Manatus ). Večje število želv živi v bližini Antilskih otokov ( Jamajka, Panama, otok Aveso…). Biserne školjke najdemo na obalah Venezuele in Kolumbije. Globokomorska favna Kribskega morja je bolj podobna favni ekvatorialnega dela Tihega oceana kot Atlantskega oceana. Prav tako je izjemno raznovrstna ptičja favna. Veliko ptic najdemo na skali Almazuv v bližini otoka Martinique in na otoku Aves ter na vseh ostalih skalnatih obalah Karibskega morja.
2.6 Gospodarski pomen
Po odprtju Panamskega kanala leta 1914 je postalo Karibsko morje eno največjih svetovnih pomorskih poti., podobno kot Sredozemsko morje po odprtju Sueškega prekopa.
Najprimernejše morske poti iz Atlantika v luke na Venezuelski obali so preko prehoda Mona, prehoda med Puerto Ricom in otočjem Virgin. Ladje in južne Amerike pa v Karibsko morje prihajajo skozi prehod met Tobagom in Grenado in/ali Trinidad – Tobago. Izrednega pomena je tudi prekop Wideward, skozi katerega plujejo ladje iz Atlantika v luke Hondurasa, ter prehod Yucatan, kjer plujejo ladje in Severne Amerike in Mehiškega zaliva.
Najpogostejši promet je vezan na prevoz nafte in naftnih derivatov v ameriške in evropske luke iz Maracaiba, otoka Arube, Curacaa in Trinidada.
Najpomembnejše luke v Karibskem morju so:
• Belize – Belmopan
• Honduras – La Ceiba, Trujillo, Puerto Cortez
• Nikaragva – Bluefields, Puerto Cabo Gracias a Dios, Greytown
• Kostarika – Puerto Limon,
• Panama – Colon, Bocas del Toro i Portobelo
• Kolumbija – Cartagena, Puerto Colombia, Barranquilla
• Venezuela – La Guaira, Maracaibo, Puerto Cabello,
• Otok Curacao – Willemstad
• Trinidad – Port of Spain
3. ZAKLJUČEK
Karibsko morje je tropsko telo omejeno s Južno in osrednjo Ameriko na jugu in zahodu, ter Velikimi in Malimi Antili na severu in vzhodu. Večina Antilov in nekateri predeli celinske obale so obdani s koralnimi grebeni in številnimi nizko ležečimi t.i. Keys otočki.
Karibska tektonska plošča, na kateri leži območje Karibov, je del nekdanje Pacifiške plošče. Z delovanjem tektonike se je ta tel odcepil in danes potuje zase med severno in južno Ameriško ploščo.
Sobdukcijske cone ločujejo Karibsko od Atlantske plošče in tako dajejo območju podobo s številnimi vulkanskimi otočki, kateri glavni akterji so v loku razporejeni Mali antili.
[[Kategorija:Morja]]
| 