Enigma (naprava): razlika med redakcijama

dodanih 118 zlogov ,  pred 10 leti
Ko je leta [[1918]] Scherbius prijavil ENIGMO (še med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]]) [[patentni urad|patentnemu uradu]], je bila to izredno kakovostna in napredna naprava. Osnovni napredek je bil v uvedni strojnega namesto ročnih sistemov šifriranja. Po pravici je veljalo, da se šifre ne da »zlomiti« s tedaj običajnimi ročnimi postopki, ki so bili večinoma osnovani na [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]]ovnih posebnostih. Tako je ostalo do [[1930.|30. let]], torej več kot 10 let.
 
Kriptografska moč ENIGME je v vrtečih se šifrirnih kolutih, tako da se ista črka vsakič zašifrira z drugo pretvorbo. Bistveno za ohranitev tajnosti sporočil je zaupnost žičnih povezav v šifrirnih kolutih in število kolutov v naboru. Število kolutov je bistveno za kakovost šifriranja, zato so bile štirikolutne ENIGME M4, ki so jih uporabljali v [[podmornica]]h, bistveno bolj varne od običajnih trokolutnih ENIGEM I. Kar solidno varnost so pomenile petkolutne ENIGME, katere je sprva uoprabljala Luftwaffe, kasneje pa vsi.
 
[[Kabel]]ske povezave stikalne plošče na prednji strani naprave naj bi povečale varnost tajnosti sporočila, vendar je to dodatno zaščito dokaj enostavno »zlomiti«, ker ostanejo povezave ves čas šifriranja enega sporočila enake.
Brezimni uporabnik