Antigona (Smole): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m pp AWB
AnaJur (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{slog|šumniki, manjka uvod in wikifikacija}}
 
'''Antigona''' je [[drama]] [[Slovenija|slovenskega]] [[dramatik]]a [[Dominik Smole|Dominika Smoleta]].
V Antigoni je avtor obdelal isto snov kot že starogrški dramatik Sofokles, le da jo je Smole videl po svoje in oblikoval v moderno filozofsko, poetièno dramo. Tolikšno ponavljanje te mitske zgodbe prièa, da je bistveni problem Ojdipove hèere prisoten v vseh dobah: gre za spopad med nenapisanim (božjim) zakonom in osebnim etiènim èutom na eni strani (Antigona) ter državnimi oziroma vladarskimi zakoni na drugi strani (Kreon). Posebnost Smoletove drame je, da se Antigona sploh ne pojavi na sceni, kljub temu pa je središèe, saj vsi govorijo o njej in mrtvem Polinejku. Sprva predstavlja Antigonino idejo v drami njena sestra Ismena (pri Smoletu glavna ženska oseba), vendar se ta pozneje podredi politiki strica, kralja Kreona oziroma na kompromisih temeljeèi vsakdanji življenjski praksi. Antigona ob svoji osebni neprisotnosti toliko lažje predstavlja »èisto« idejo iskanja in upora ter èvrsto etièno držo. Je tudi nosilka znanega stavka iz Sartrove drame Za zaprtimi vrati: »Èlovek je to, kar je v življenju poèel.« Drama se ne konèa z Antigonino smrtjo, paè pa z ugotovitvijo, da je živ njen Paž, ki je zavrgel udobni svet, za katerega so se npr. odloèili »skesana« Ismena in drugi; izbral si je pot iskanja in tveganja in tako nadaljeval Antigonino pot.
 
V berilu imamo odlomek iz 2. dejanja drame. Ob Ismeni nastopata še Antigonin ženin Haimon (Kreonov sin) in cinièni podpornik ustaljenega reda Teiresias. V odlomku je Ismena še na Antigonini strani. Odlomek prikazuje spor oblasti in posameznika, v tem Ismene. Ismena se zavzema za to, kar ji narekuje srce, namreè da pokoplje svojega brata, ki je tragièno umrl v poskusu prevzema oblasti. Njeno srce se zaperstavlja logiènemu in hladnemu razmišljanju Haimona in Teiresiasa, ki zastopata zakone, v katerih ni ljubezni; so hladni, razumski in ne poznajo kompromisov, se ne prilagajajo Ismeninim potrebam. Njej ni mar, kaj govore drugi ljudje, pomembna ji je samo ljubezen do brata, ki je moènejša od podrejanja množici in zakonom. Teiresias in Haimon jo poskušata odvrniti od njenih idealov, kajti svet se giblje po ustaljenih zarjavelih tirih, ki se jih po njunem mnenju ne splaèa spreminjati.
__TOC__
Smoletova Antigona je poetièna drama, napisana v modernem pesniškem jeziku, polnem presenetljivih metafor.
 
== Primerjava med Smoletovo in Sofoklesovo Antigono ==
 
V ''Antigoni'' je Smole obdelal isto snov kot že starogrški dramatik [[Sofokles]], le da jo je Smole videl po svoje in oblikoval v moderno filozofsko, [[poetična drama|poetično dramo]]. Tolikšno ponavljanje te mitske zgodbe priča, da je bistveni problem [[Ojdip]]ove hčere prisoten v vseh dobah: gre za spopad med nenapisanim (božjim) zakonom in osebnim etičnim čutom na eni strani (Antigona) ter državnimi oziroma vladarskimi zakoni na drugi strani (Kreon).
V Antigoni je avtor obdelal isto snov kot že starogrški dramatik Sofokles, le da jo je Smole videl po svoje in oblikoval v moderno filozofsko, poetièno dramo. Tolikšno ponavljanje te mitske zgodbe prièa, da je bistveni problem Ojdipove hèere prisoten v vseh dobah: gre za spopad med nenapisanim (božjim) zakonom in osebnim etiènim èutom na eni strani (Antigona) ter državnimi oziroma vladarskimi zakoni na drugi strani (Kreon). Posebnost Smoletove drame je, da se [[Antigona]] sploh ne pojavi na sceni, kljub temu pa je središèesredišče, saj vsi govorijo o njej in mrtvem Polinejku[[Polinejk]]u. Sprva predstavlja Antigonino idejo v drami njena sestra [[Ismena]] (pri Smoletu glavna ženska oseba), vendar se ta pozneje podredi politiki strica, kralja Kreona[[Kreon]]a oziroma na kompromisih temeljeèitemelječi vsakdanji življenjski praksi. Antigona ob svoji osebni neprisotnosti toliko lažje predstavlja »èistočisto« idejo iskanja in upora ter èvrstočvrsto etièno[[etika|etično]] držo. Je tudi nosilka znanega stavka iz Sartrove drame ''Za zaprtimi vrati'': »ÈlovekČlovek je to, kar je v življenju poèelpočel.« Drama se ne konèakonča z Antigonino smrtjo, paèpač pa z ugotovitvijo, da je živ njen Paž, ki je zavrgel udobni svet, za katerega so se npr. odloèiliodločili »skesana« Ismena in drugi; izbral si je pot iskanja in tveganja in tako nadaljeval Antigonino pot.
 
== 2. dejanje drame ==
 
V berilu imamo odlomek iz 2. dejanjadejanju drame. Obob Ismeni nastopata še Antigonin ženin Haimon (Kreonov sin) in ciniènicinični podpornik ustaljenega reda - Teiresias. V odlomkuIsmena je Ismena še na Antigonini strani. Odlomek prikazuje spor oblasti in posameznika, v tem Ismene. Ismena se zavzema za to, kar ji narekuje srce, namreènamreč da pokoplje svojega brata, ki je tragiènotragično umrl v poskusu prevzema oblasti. Njeno srce se zaperstavlja logiènemulogičnemu in hladnemu razmišljanju Haimona in Teiresiasa, ki zastopata zakone[[zakon]]e, v katerih ni ljubezni; sosta hladnihladna, razumskirazumska in ne poznajopoznata kompromisov, se ne prilagajajoprilagajata Ismeninim potrebam. Njej ni mar, kaj govore drugi ljudje, pomembna ji je samo ljubezen do brata, ki je moènejšamočnejša od podrejanja množici in zakonom. Teiresias in Haimon jo poskušata odvrniti od njenih idealov, kajti svet se giblje po ustaljenih zarjavelih tirih, ki se jih po njunem mnenju neni splaèavredno spreminjati.