Žlindra: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m popravki in hiperpovezave |
|||
Vrstica 4:
== Taljenje rude ==
V naravi rude kovin, kot so [[železo]], [[baker]], [[svinec]], [[aluminij]] in druge kovine, najdemo v nečisti obliki, pogosto oksidirane in mešane z [[silikat]]i drugih kovin. Med taljenjem, ko je ruda izpostavljena visokim temperaturam, se nečistoče ločijo od staljene kovine in se lahko odstranijo. Zbirko sestavin, ki se tako
Proces [[taljenje|taljenja]] železa in barvnih kovin proizvaja drugačno žlindro. Taljenje bakra in svinca je v tem primeru namenjeno za odstranjevanje železa in silicija, ki sta pogosto v teh rudah, ter za ločevanje le-teh
== Uporaba žlindre ==
[[Slika:The Manufacture of Iron -- Carting Away the Scoriae.jpg|thumb|left|300px|Proizvodnja železa in prevoz žlindre; vgravirano v les, narisala Jules Tavernier in Paul Frénzeny, objavljeno v ''Harper's Weekly'' 1. novembra 1873]]
=== Uporaba nekoč ===
V [[bronasta doba|Bronasti dobi]] je v [[Sredozemlje|Sredozemlju]] potekalo in se uporabljalo veliko število metalurških procesov. Žlindre, stranski produkti iz teh talilnic, so bile iz raznobarvnega steklastega materiala, ki se je nahajal na površini območja, kjer so nekoč bile antične livarne bakra. Predvsem so bile te žlindre modro ali zeleno obarvane. Te so nato pretopili, da so
V preteklosti je bilo ponovno taljenje žlindre iz železove rude običajna praksa, saj so izboljšane tehnike taljenja dovoljevale večji donos železa: v nekaterih primerih so tako presegali tudi prvotno dosežene količine. Ta možnost obstaja še danes, ampak relativno majhne količine železove rude, pogosto ne omogočajo finančnega preživetja talilnic. V začetku 20. stoletja so žlindro iz železove rude mleli tudi v prah, ki so ga nato uporabili za izdelavo stekla, imenovanega tudi ''Žlindrino'' oziroma ''[[Ahatno steklo]]''.
=== Uporaba danes ===
Grobozrnata žlindra se pogosto uporablja v kombinaciji z [[Portlandski cement|Potrlandskim cementom]], kot del cementnih mešanic. Ta žlindra reagira z [[voda|vodo]], ter tako dobi [[cement]]ne lastnosti. [[Beton]], ki vsebuje grobozrnato žlindro, razvije svojo moč na daljše obdobje, s čimer zmanjša prepustnost in pridobi na trdnosti
Ko se
Ko je filtrirni postopek zaključen, se zrnca žlindre, ki so sedaj podobna grobi peščeni plaži, lahko pobere iz filtrne podlage in se jih prenese na brušenje, s čimer postanejo delci manjši od Portlandskega cementa.
Ta, prej neželjen, sedaj [[recikliranje|recikliran]] proizvod, se uporablja pri proizvodnji betonov visokih zmogljivosti in lastnosti, zlasti tistih, uporabljenih pri gradnji mostov in drugih [[obala|obalnih]] značilnosti, kjer njegova nizka prepustnost in večja odpornost na [[klorid]]e in [[sulfat]]e pomaga pri zmanjšanju [[korozija|korozivnega učinka]], zaradi katerega bi se konstrukcija lahko poslabšala.
== Osnovna žlindra ==
Osnovna žlindra je stranski produkt pri izdelavi jekla po osnovni verziji [[Henry Bessemer|Bessemerjevega]] ali [[LD-konverter|Linz-Donawitzovega]] postopka. V širše smislu gre pri tem za [[apnenec]] ali [[dolomit]], ki je med taljenjem absorbiral [[fosfat]]e iz železove rude.
== Viri ==
|