Pokrajinska povest: Razlika med redakcijama

odstranjenih 11 zlogov ,  pred 11 leti
brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
 
'''Pokrajinska''' ali '''regionalna povest''' je žanrski tip slovenske [[kmečka povest|kmečke povesti]] z začetkom takoj po koncu prve svetovne vojne in vrhom v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Pokrajinska povest izpostavlja značilnosti pokrajine,v kateri se dogaja.
 
 
Glavni namen pokrajinske povesti je bil popularizirati manj znane slovenske pokrajine in njihove ljudi. Na nastanek slovenske pokrajinske povesti je vplivala upravna združitev slovenskih pokrajin leta [[1918]], ki ni vključevala [[Primorska|Primorske]] in [[Koroška|Koroške]]. Program zedinjene Slovenije v 19. stoletju poudarjanju perifernih pokrajin še ni bil naklonjen.
Funkcija pokrajinske povesti dvajsetih let je bila nacionalno mobilizacijska. V ospredje je postavljala zapostavljene (obrobne) dele Slovenije. Najbolj izrazita pokrajinska povest se je porajala na Primorskem, katereki tretjinaje ozemljav jeceloti pripadala Italiji, Koroškem, Štajerskem ter v Beli in Suhi Krajini. Te obrobne pokrajine so si prizadevale ohraniti stik s centrom. V tridesetih letih se pokrajinskim opisom pridruži še poudarjena socialna problematika ([[Miško Kranjec]], [[Prežihov Voranc]]…) ali domačijstvo ([[Janko Kač|Janku Kaču]], [[Stanko Kociper|Stanku Kociperju]]). Po drugi svetovni vojni je pokrajinska povest začela hitro izginjati. Svoje pokrajine so postavili v literaturo [[Milan Lipovec]] (Brkini), [[Marjan Tomšič]] (Istra) in [[Drago Kuhar]] (Prekmurje).
 
Velikokrat že sam naslov povesti pokaže na kraj dogajanja. Značilni so dvodelni naslovi iz imena osebe in kraja ([[Aleš iz Razora]], [[Fant s Kresinja]], [[Nevesta s Korinja]]). Fabula se v pokrajinski povesti umika in na njeno mesto stopijo pokrajinski, folklorni, potopisni ali lirski opisi. Z literarnim upodabljanjem manj znanih in zapostavljenih slovenskih pokrajin so si pokrajinski avtorji prizadevali spodbuditi medsebojno poznavanje med regijami in oblikovati enoten slovenski prostor (ideja zedinjene Slovenije).
63

urejanj