Pokrajinska povest: Razlika med redakcijama

odstranjenih 234 zlogov ,  pred 12 leti
brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
==Slovenska pokrajinska povest==
 
Glavni namen pokrajinske povesti je bil popularizirati manj znane slovenske pokrajine in njihove ljudi. Na nastanek slovenske pokrajinske povesti je vplivala takratna politična situacija, in sicer program [[zedinjena Slovenija|zedinjene Slovenije]] (19. stoletje) ter upravna združitev slovenskih pokrajin leta [[1918]], ki ni vključevala [[Primorska|Primorske]] in [[Koroška|Koroške]]. Program zedinjene Slovenije v 19. stoletju poudarjanju perifernih pokrajin še ni bil naklonjen.
Funkcija pokrajinske povesti dvajsetih let je bila nacionalno mobilizacijska. V ospredje je postavljala zapostavljene (obrobne) dele Slovenije. Najbolj izrazita pokrajinska povest se je porajala na Primorskem, katere tretjina ozemlja je pripadala Italiji, Koroškem, Štajerskem ter v Beli in Suhi Krajini. Te obrobne pokrajine so si prizadevale ohraniti stik s centrom. V tridesetih letih se pokrajinskim opisom pridruži še poudarjena socialna problematika ([[Miško Kranjec]], [[Prežihov Voranc]]…). Priali pisateljihdomačijstvo ([[Janko Kač|Janku Kaču]], [[Miško Kranjec|Mišku Kranjcu]] in [[Stanko Kociper|Stanku Kociperju]] se je poleg pokrajinskega pojavil tudi domačijski tip kmečke povesti). Po drugi svetovni vojni je pokrajinska povest začela hitro izginjati. Avtorji,Svoje kipokrajine so še po drugi svetovni vojni dogajanje postavili v določeno pokrajino soliteraturo [[Milan Lipovec]] (Brkini), [[Marjan Tomšič]] (Istra) in [[Drago Kuhar]] (Prekmurje), vendar njihova dela ne spadajo v žanr pokrajinske povesti.
[[Kmečka povest]] je pogostokrat zaznamovana s pokrajinsko določenostjo. Velikokrat že sam naslov povesti pokaže na kraj dogajanja. Značilni so dvodelni naslovi iz imena osebe in kraja ([[Aleš iz Razora]], [[Fant s Kresinja]], [[Nevesta s Korinja]]). Fabula se v pokrajinski povesti umika in na njeno mesto stopijo pokrajinski, folklorni, potopisni ali lirski opisi. Z literarnim upodabljanjem manj znanih in zapostavljenih slovenskih pokrajin so si pokrajinski avtorji prizadevali spodbuditi medsebojno poznavanje med regijami in oblikovati enoten slovenski prostor (ideja zedinjene Slovenije).
Funkcija pokrajinske povesti dvajsetih let je bila nacionalno mobilizacijska. V ospredje je postavljala zapostavljene (obrobne) dele Slovenije. Najbolj izrazita pokrajinska povest se je porajala na Primorskem, katere tretjina ozemlja je pripadala Italiji, Koroškem, Štajerskem ter v Beli in Suhi Krajini. Te obrobne pokrajine so si prizadevale ohraniti stik s centrom. V tridesetih letih se pokrajinskim opisom pridruži še poudarjena socialna problematika ([[Miško Kranjec]], [[Prežihov Voranc]]…). Pri pisateljih [[Janko Kač|Janku Kaču]], [[Miško Kranjec|Mišku Kranjcu]] in [[Stanko Kociper|Stanku Kociperju]] se je poleg pokrajinskega pojavil tudi domačijski tip kmečke povesti. Po drugi svetovni vojni je pokrajinska povest začela hitro izginjati. Avtorji, ki so še po drugi svetovni vojni dogajanje postavili v določeno pokrajino so [[Milan Lipovec]] (Brkini), [[Marjan Tomšič]] (Istra) in [[Drago Kuhar]] (Prekmurje), vendar njihova dela ne spadajo v žanr pokrajinske povesti.
 
[[Kmečka povest]] je pogostokrat zaznamovana s pokrajinsko določenostjo. Velikokrat že sam naslov povesti pokaže na kraj dogajanja. Značilni so dvodelni naslovi iz imena osebe in kraja ([[Aleš iz Razora]], [[Fant s Kresinja]], [[Nevesta s Korinja]]). Fabula se v pokrajinski povesti umika in na njeno mesto stopijo pokrajinski, folklorni, potopisni ali lirski opisi. Z literarnim upodabljanjem manj znanih in zapostavljenih slovenskih pokrajin so si pokrajinski avtorji prizadevali spodbuditi medsebojno poznavanje med regijami in oblikovati enoten slovenski prostor (ideja zedinjene Slovenije).
==Pokrajinski avtorji==
 
==Pokrajinski avtorji==
*[[Ivan Pregelj]] (Matkova Tina, Runje)
*<font color=green>Tolminsko:</font>
*[[Ciril Kosmač]] (Iz moje doline, 1958)
**[[NarteIvan VelikonjaPregelj]] (BesedeMatkova Tina, 1937Runje)
**[[FranceCiril BevkKosmač]] (LjudjeIz podmoje Osojnikomdoline, 19341958)
*Vipavsko:
**[[Narte Velikonja]] (Besede, 1937)
*Cerkljansko:
**[[France Bevk]] (Ljudje pod Osojnikom, 1934)
*[[Milan Lipovec]] (Ljudje ob cesti, 1961)
*[[Marjan Tomšič]](Olive in sol (istrske novele), 1983, Kažuni (istrske novele), 1990, Vruja (istrske novele), 1994, Glavo gor, uha dol (istrske pravjice), 1993, Začarana hiša (istrske praljice), 1994, Moč je moja, dan je tvoj (istrske ljud. zgodbe), 1989
63

urejanj