Aralsko jezero: razlika med redakcijama

dodanih 24 zlogov ,  pred 10 leti
brez povzetka urejanja
'''Arálsko jezero''' ([[kazaščina|kazaško]] Арал Теңізі: Aral Tengizi, [[uzbeščina|uzbeško]] Orol dengizi, [[ruščina|rusko]] Аральскοе мοре, [[tadžiščina|tadžiško]]/[[perzijščina|perzijsko]] »Darjoča-i Horazem« (Jezero Kvarazem)) je [[celina|celinsko]] [[jezero]] v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]]. Leži med [[Kazahstan]]om na severu, in [[Karalkpakija|Karalpakijo]], [[Uzbekistan]]sko avtonomno republiko na [[jug|jugu]]. Napajata ga [[reka|reki]] [[Amu Darja]] in [[Sir Darja]].
 
V preteklosti je veljal za enega od štirih največjih [[jezero|jezer]] na svetu s površino 68.000 kvadratnih [[kilometer|kilometrov]], velikost Aralskega jezera pa se stalno zmanjšuje od leta 1960.
 
Zelo se krči zaradi preusmeritve obeh pritokov za namakanje, zaradi česar se zmanjšuje dotok (voda le redko priteče do jezera) in se zastruplja s kemičnimi snovmi, ki jih uporabljajo na namakalnih površinah ob rekah. Zaradi strupenih [[sol|soli]] (prinaša jih veter z osušene kotanje nekdanjega jezera) so začeli propadati tudi nasadi [[bombaž]]a ob rekah.
 
Leta 2009, je jugovzhodni del jezera presahnilo, jugozahodni del [[jezero|jezera]] pa se je umaknil v ozek pas na skrajnem zahodu nekdanjega Južnega Aralskega morja.
Največja globina Severnega Aralskega jezera je 42 [[meter|metrov]] (od leta 2008).
Regija je v zlatih časih uspešno vodila ribiško industrijo, zdaj pa je praktično uničena, pojavila se je velika brezposelnost in gospodarske težave.
Območje okoli Aralskega jezera je tudi močno onesnaženo ter s tem posledično so se pojavile resne zdravstvene težave lokalnega prebivalstva.
Brezimni uporabnik